Optimističnega Goloba zgolj dan kasneje demantirala Nemčija. Kaj to pomeni za Slovenijo?

POSLUŠAJ ČLANEK
Na včerajšnji razpravi v DZ o rebalansu proračuna je predsednik vlade dr. Robert Golob dejal, da je že lani na predstavitvi proračuna za 2023 in 2024 uporabljal besedi »pozitivizem in optimizem«, ki sta se po njegovem izkazali za ustrezni navkljub napovedim o 5,3-milijonskem primanjkljaju.

Optimistična pričakovanja je po lastni oceni celo presegel: »Ne samo, da ni nobene recesije nikjer – ne samo v Sloveniji, tudi v Evropi – ne samo, da je energetska kriza bila uspešno obvladana, primanjkljaj se zmanjšuje v Sloveniji.«

Toda zgolj dan kasneje so ga demantirale razmere v naši največji gospodarski partnerici. Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, je po uradnih podatkih zdrsnila v recesijo: V prvih treh mesecih leta se je nemški BDP skrčil za 0,3 %.

Predsednica nemškega statističnega urada Ruth Brand je sporočila, da so po pregledu podatkov ugotovili, da je bilo gospodarstvo 0,3 odstotne točke nižje od v aprilu objavljenih (napačnih) številk, kar pomeni, da je bila rast BDP negativna v zadnjem kvartalu lanskega leta in v prvem letošnjega, torej gre za tehnično recesijo.

Vzrok za recesijo naj bi bil 1,2 odstotni upad potrošnje gospodinjstev zaradi šoka cen energije. Kupna moč nemških gospodinjstev naj bi upadala zaradi visoke inflacije, hkrati pa se zaradi manjšega povpraševanja upada število naročil za nemška podjetja.

Po navedbah Financ imajo poleg upočasnjevanja ameriškega gospodarstva znaten vpliv tudi rastoče obrestne mere, ki so posledica zaostrovanja denarne politike Evropske centralne banke (ECB). Nemški statistični urad Destatis je kot posledice rastočih obrestnih mer navajal predvsem podražitve posojil na medletni ravni v nemškem gradbeništvu.

https://twitter.com/stats_feed/status/1661717138695147520?s=20

Posledice za Slovenijo


Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je nedavno objavil poročilo, v katerem navaja, da se gospodarska klima v Sloveniji slabša, da je aktivnost v izvoznem delu slovenskega gospodarstva ostala šibka.

Slovenski BDP se je po podatkih SURS v prvem letošnjem kvartalu glede na lansko leto povečal za 0,6 %, kar je podobno kot v zadnjem lanskem četrtletju, medletno pa je bil večji za 0,7 %. Rast gospodarske aktivnosti naj bi izhajala predvsem iz domače potrošnje, zlasti trošenje gospodinjstev, gradbenih investicij in rasti večine storitvenih dejavnosti.

Dodajajo še, da negotovosti ostajajo povezane z ohranjanjem inflacije na visoki ravni, ki lahko pomembno vpliva na kupno moč gospodinjstev in k močnejšemu zaostrovanju monetarne politike.

»V zadnjih mesecih so se ob propadu nekaterih tujih bank povečala tudi tveganja, povezana z zaostritvijo pogojev na finančnih trgih. Negotovost ostaja povečana tudi v povezavi s trajanjem in gospodarskimi posledicami vojne v Ukrajini,« še navaja Umar.

Ker je Nemčija najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije – menjava obsega skoraj 20 % celotne slovenske menjave – je v luči tehnične recesije pojavlja strah, da bo ta imela pomemben vpliv na Slovenijo: »Ko Nemčija kihne, Slovenija dobi pljučnico«.

V večini preteklih let je Slovenija v Nemčijo več blaga izvozila kot uvozila, in sicer gre v 60 % izvoza v Nemčijo za proizvode za vmesno rabo, kar po navedbah Umarja za Finance pomeni veliko navezanost na nemško industrijo.

Ekonomist Jože P. Damijan je na Twitterju komentiral, da je Nemčija postala mlinski kamen za vso Evropo ali bolnik Evrope, »ki nas s svojimi napakami vleče v prepad, ker smo trgovinsko vezani nanjo in ker nam prek EU komisije določa to samouničujočo [self-defeating] energetsko politiko.«

Za odziv smo prosili tudi Gospodarsko zbornico Slovenije, odziva do objave članka nismo prejeli. Predsednik GZS Tibor Šimonka pa je že za včerajšnji Dnevnik komentiral, da gre rebalans proračuna na škodo gospodarstva in ocenil, da bi morala vlada pomagati gospodarstvu.

Minister za gospodarstvo Matjaž Han pa je še včeraj tako kot premier ostajal optimističen in povedal, da verjame, da bo prihodnje leto (gospodarsko) boljše od letošnjega.

Poleg tega je vlada danes obravnavala predlog Darsa za povišanje cen vinjet, zaradi česar se že pojavljajo komentarji, kako naj bi to vplivalo na inflacijo.

https://twitter.com/petrasovdat/status/1661700267148976128?s=20

Da je recesija za Slovenijo neizogibna, je za Bloomberg Adria dejal tudi član strokovnega sveta Združenja nabavnikov, Uroš Zupančič. Majski PMI – mesečno izračunan indeks vodij nabav, ki prikazuje stanje proizvodnega sektorja – je namreč pod 50 točkami, kar po Zupančičevih besedah napoveduje recesijo. Gibanje slovenskega PMI je namreč močno odvisen od slovenskih zunanjetrgovinskih partneric, še posebej Nemčije, pri nas pa se pozna z enomesečnim zamikom.

https://twitter.com/TomazinM/status/1661659655704027136

Rast potrošnje se ustavlja tudi pri nas


Eden od kazalcev, da bi se zasebna potrošnja lahko ohladila tudi v Sloveniji, je, koliko država pobere davka na dodano vrednost. Proračunski prihodki iz tega sicer še vedno rastejo, vendar manj, kot bi se zdelo logično glede na visoko inflacijo v državi. Aprilski DDV je tako zgolj za 0,3 odstotka višji od lanskega, v prvih štirih mesecih pa se je v davčno blagajno od DDV steklo 1,6 milijarde evrov, to je 5,4 odstotka več kot v istem času lani.

V prvih štirih mesecih se je sicer v državni proračun steklo za 7,5 milijarde evrov javnofinančnih prihodkov, kar je 4,8 odstotka več kot lani v istem času. Precej več kot lani smo pobrali trošarin (za 72 %), za 7,8 odstotkov več je bilo pobranih tudi prispevkov od plač.

Aprilska inflacija na letni ravni je sicer 6,9%.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike