Optimističnega Goloba zgolj dan kasneje demantirala Nemčija. Kaj to pomeni za Slovenijo?

Gospodarstvo

Uredništvo

Komentarjev: 12
Foto: depositphotos.com,

Na včerajšnji razpravi v DZ o rebalansu proračuna je predsednik vlade dr. Robert Golob dejal, da je že lani na predstavitvi proračuna za 2023 in 2024 uporabljal besedi »pozitivizem in optimizem«, ki sta se po njegovem izkazali za ustrezni navkljub napovedim o 5,3-milijonskem primanjkljaju.

Optimistična pričakovanja je po lastni oceni celo presegel: »Ne samo, da ni nobene recesije nikjer – ne samo v Sloveniji, tudi v Evropi – ne samo, da je energetska kriza bila uspešno obvladana, primanjkljaj se zmanjšuje v Sloveniji.«

Toda zgolj dan kasneje so ga demantirale razmere v naši največji gospodarski partnerici. Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, je po uradnih podatkih zdrsnila v recesijo: V prvih treh mesecih leta se je nemški BDP skrčil za 0,3 %.

Predsednica nemškega statističnega urada Ruth Brand je sporočila, da so po pregledu podatkov ugotovili, da je bilo gospodarstvo 0,3 odstotne točke nižje od v aprilu objavljenih (napačnih) številk, kar pomeni, da je bila rast BDP negativna v zadnjem kvartalu lanskega leta in v prvem letošnjega, torej gre za tehnično recesijo.

Vzrok za recesijo naj bi bil 1,2 odstotni upad potrošnje gospodinjstev zaradi šoka cen energije. Kupna moč nemških gospodinjstev naj bi upadala zaradi visoke inflacije, hkrati pa se zaradi manjšega povpraševanja upada število naročil za nemška podjetja.

Po navedbah Financ imajo poleg upočasnjevanja ameriškega gospodarstva znaten vpliv tudi rastoče obrestne mere, ki so posledica zaostrovanja denarne politike Evropske centralne banke (ECB). Nemški statistični urad Destatis je kot posledice rastočih obrestnih mer navajal predvsem podražitve posojil na medletni ravni v nemškem gradbeništvu.

Posledice za Slovenijo

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je nedavno objavil poročilo, v katerem navaja, da se gospodarska klima v Sloveniji slabša, da je aktivnost v izvoznem delu slovenskega gospodarstva ostala šibka.

Slovenski BDP se je po podatkih SURS v prvem letošnjem kvartalu glede na lansko leto povečal za 0,6 %, kar je podobno kot v zadnjem lanskem četrtletju, medletno pa je bil večji za 0,7 %. Rast gospodarske aktivnosti naj bi izhajala predvsem iz domače potrošnje, zlasti trošenje gospodinjstev, gradbenih investicij in rasti večine storitvenih dejavnosti.

Dodajajo še, da negotovosti ostajajo povezane z ohranjanjem inflacije na visoki ravni, ki lahko pomembno vpliva na kupno moč gospodinjstev in k močnejšemu zaostrovanju monetarne politike.

»V zadnjih mesecih so se ob propadu nekaterih tujih bank povečala tudi tveganja, povezana z zaostritvijo pogojev na finančnih trgih. Negotovost ostaja povečana tudi v povezavi s trajanjem in gospodarskimi posledicami vojne v Ukrajini,« še navaja Umar.

Ker je Nemčija najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije – menjava obsega skoraj 20 % celotne slovenske menjave – je v luči tehnične recesije pojavlja strah, da bo ta imela pomemben vpliv na Slovenijo: »Ko Nemčija kihne, Slovenija dobi pljučnico«.

V večini preteklih let je Slovenija v Nemčijo več blaga izvozila kot uvozila, in sicer gre v 60 % izvoza v Nemčijo za proizvode za vmesno rabo, kar po navedbah Umarja za Finance pomeni veliko navezanost na nemško industrijo.

Ekonomist Jože P. Damijan je na Twitterju komentiral, da je Nemčija postala mlinski kamen za vso Evropo ali bolnik Evrope, »ki nas s svojimi napakami vleče v prepad, ker smo trgovinsko vezani nanjo in ker nam prek EU komisije določa to samouničujočo [self-defeating] energetsko politiko.«

Za odziv smo prosili tudi Gospodarsko zbornico Slovenije, odziva do objave članka nismo prejeli. Predsednik GZS Tibor Šimonka pa je že za včerajšnji Dnevnik komentiral, da gre rebalans proračuna na škodo gospodarstva in ocenil, da bi morala vlada pomagati gospodarstvu.

Minister za gospodarstvo Matjaž Han pa je še včeraj tako kot premier ostajal optimističen in povedal, da verjame, da bo prihodnje leto (gospodarsko) boljše od letošnjega.

Poleg tega je vlada danes obravnavala predlog Darsa za povišanje cen vinjet, zaradi česar se že pojavljajo komentarji, kako naj bi to vplivalo na inflacijo.

Da je recesija za Slovenijo neizogibna, je za Bloomberg Adria dejal tudi član strokovnega sveta Združenja nabavnikov, Uroš Zupančič. Majski PMI – mesečno izračunan indeks vodij nabav, ki prikazuje stanje proizvodnega sektorja – je namreč pod 50 točkami, kar po Zupančičevih besedah napoveduje recesijo. Gibanje slovenskega PMI je namreč močno odvisen od slovenskih zunanjetrgovinskih partneric, še posebej Nemčije, pri nas pa se pozna z enomesečnim zamikom.

Rast potrošnje se ustavlja tudi pri nas

Eden od kazalcev, da bi se zasebna potrošnja lahko ohladila tudi v Sloveniji, je, koliko država pobere davka na dodano vrednost. Proračunski prihodki iz tega sicer še vedno rastejo, vendar manj, kot bi se zdelo logično glede na visoko inflacijo v državi. Aprilski DDV je tako zgolj za 0,3 odstotka višji od lanskega, v prvih štirih mesecih pa se je v davčno blagajno od DDV steklo 1,6 milijarde evrov, to je 5,4 odstotka več kot v istem času lani.

V prvih štirih mesecih se je sicer v državni proračun steklo za 7,5 milijarde evrov javnofinančnih prihodkov, kar je 4,8 odstotka več kot lani v istem času. Precej več kot lani smo pobrali trošarin (za 72 %), za 7,8 odstotkov več je bilo pobranih tudi prispevkov od plač.

Aprilska inflacija na letni ravni je sicer 6,9%.

Povezani članki

12 komentarjev

  1. Golob je popoln ekonomski analfabet pa še blefer povrhu. Z napačnimi gospodarskimi ukrepi je njegova vlada Slovenijo oslabila pred prihajajočo novo recesijo. Spet bo tako kot po letu 2008. Takrat je zaradi napačnih potez Pahorjeve vlade Slovenija bila ena od najbolj prizadetih držav v tedanji gospodarski krizi. Sedaj se zgodba ponavlja, le da je golobja vlada še veliko bolj diletantska od nekdanje Pahorjeve. Tedaj tudi niso imeli Levice v vladi.

    • Po definiciji sta dva tipa ekonomistov:
      – komercialist v gospodarski druzbi; ta naj bi imel BWL izobrazbo (BetriebsWirtschaftsLehre)
      – ekonom gospodarstva (VolksWirt).
      Eden z drugim nima nic skupnega. Prvih je neprimerno vec, pa najbrz je tudi lazje. Drugih je malo, tema je neprimerljivo bolj kompleksna; zato je dobrih, ki sploh razumejo kako ekonomija neke drzave sploh deluje, izredno malo; ce je bil dober, se vidi sele cez dolgo casa.

  2. Zaradi rok, obrnjenih k sebi, Golob že prej ni bil kaka cvetka.

    Volilni rezultat, za katerega sam ni prav nič zaslužen, imenovanje za predsednika vlade in priležnica pa so mu tako stopili v glavo, da ves zmeden govori, da se je hrana pod njegovo vladavino pocenila in da ne ve, kolikšno inflacijo imamo.

    Pa tudi sicer ne ve kaj govori in dela.

    Uboga in nesrečna Slovenija!

    • Res je.
      Golob “stricem služi” samo zato, da se spet RESTAVRIRA Komunistični sistem.

      Kakšno naključje, da je času Golobovega vladanja “vsplamtel” na Krasu POŽAR – velikih razsežnosti, da so so pokazali (potavljeni že leta 1947 in potem) vsi KAMNITI napisi – TITO, JUGOSLAVIJA in celo SRP in KLADVO. To je res “pozitivni rezultat požara”.

      Tito se je spet vrnil v DRŽAVNE USTANOVE in na protokolarni objekt na BRDO, kjer bi poleg njega moral biti tudi KRALJ (saj je bil lastnik posestva Brdo in tudi vladal je 1.Jugoslaviji) Karađorđevič, sredi Ljubljane pa bi morala biti Marija (osnovala šolstvo, KATASTER) Terezja (v središču Trsta jo imajo), pa CESAR Franc Jožef…….
      Če se že gremo daljno ZGODOVINO naj bo ta CELOTNA in ne samo selektivna, kot so TOŽILSTVA, ki služijo predvsem Levim.

      Sedaj je Kučan dosegel, da je prišel njegov – “NOV DAN” in se bo Goloba prav kmalu rešil.
      Škodo, ki nam jo bo naredil, pa bo zelo težko poravnati.

  5. Ob tem je potrebno omeniti Odrast in prof. dr. Dušana Pluta. Prav gotovo z veslejem spremlja , kako se uresničujejo njegove želje in želje njegovih somišljenikov.
    Morda prihaja čas, ko bo lahko preko medijev opeval uspehe gospodarstva in presečne ljudi, ki bodo uživali v gospodarski krizi. Če ga še ni omeržil, ga naj Golob čim prej predlaga v krizni svet, ga uvrsti med prioritete in s svojimi predavanji reši krizo .

  6. Enostavno ne razumem, zakaj nas naj bi zamorilo malodušje ob grozeči recesiji.

    Dva največja ekonomska guruja, zaljubljeni premier Robert Golob in minister za gospodarstvo Matjaž Han, sta optimistična.

    Recesija naj čimprej pride, da jo bo lahko naslednja vlada tudi čimprej odpravila, se tolažita.

    Poleg tega ima prosvetljena levica v državnem zboru tako grozno večino, da bo kos tudi inflaciji in recesiji.

    • Mefisto, kaj ne razumeš?
      Težko je razmišljati realno, če živiš od “prihrankov” in še počitnice – vsaj dvomesečne – se bližajo.
      En dan v kontejnerju je ugoden, v hotelu s “26 zvezdicami” pa ni.

      Začnimo zbirati zamaške, da zmanjšamo porabo “prihrankov”….

  7. V NUK-u so odprli razstavo
    O CENZURI V STARI AVSTRIJI od Jožefa II DALJE.
    Sem tega od mene nevoljenega žal preds. vlade videl tam,
    kako je begal naokoli,
    poslušal pa ga nisem,
    ker malo informiranih, neiskrenih in meni anti-pati ljudi – pač – ne poslušam.
    Je zanimiva – razstava,
    a še bolj zanimiva bi bila razstava VSEH STALINISTIČNO NE LE CENZURIRANIH
    PAČ PA – POLITIČNO STALINISTIČNO PREPOVEDANIH
    starih slovenskih glasilih
    ki so izhajala – desetletja,
    npr: SLOVENSKI NAROD. SLOVENEC, DOMOLJUB,
    SLOVENSKI GOSPODAR ITD ITD.
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 71 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan:
    ne želim replik in ne odgovarjam na replike t.i. proputinistov, zagovornikov komun-socializma, sovražnikov slo RKC vere in Cerkve itd Imam jih blokirarne, njih branja nevrednih zapisov ne vidim, ne berem. Moji KONTAKTNI podatki so na internetu pod mojim d.o.o. SLOVENIANA – za POLNO PREDSTAVLJENE, resno sodelovanje: za
    razvoj pozitivnih vse- slovenskih domoznanskih društev, muzeji “ORLOV” itd

    • Spoštovani g. Janez Kepic-Kern,
      Je že res, da časopisov, ki jih Vi opisujete ni več, ampak danes lahko katoliki svobodno naredimo lasten časopis in jih tudi imamo.
      Je pa vodstvo Cerkve na Slovenskem ukinilo najboljšo slovensko katoliško publikacijo Tretji dan, ki je po vsebini nedvomno tam blizu omenjenih publikacij, glede na tematike, ki jih je odpirala. Tu smo pa katoliki povsem sami krivi, da takšna publikacija propade.

Komentiraj