Nemčijo ponovno deli zid. Ta Münchenčane varuje pred "prehrupnimi" mladoletnimi begunci

V Münchnu so skoraj 30 let potem, ko je Berlinski zid padel, že skoraj končali gradnjo novega zidu, višjega od Berlinskega, ki naj bi sosede nastanitvenega centra za mladoletne begunce varoval pred hrupom. 

Fotografije zidu so se razširile po spletu in sprožile nacionalni val zgražanja in polemiko okrog omejevanja dostopa do beguncev ter domnevno ksenofobnih državljanih, poročajo različni nemški, švicarski in avstrijski mediji. 

Sosedje so hoteli 4,5 m visok protihrupni zid, ki se ga ne bi dalo preplezati

Dejstvo pa je, da je zid posledica prizadevanj peščice sosedov, dolgotrajnega spora in na koncu poravnave. Gradnjo ograje je zaradi domnevnega hrupa, ki naj bi ga v prihodnosti povzročali migranti, zahtevali stanovalci, ki mejijo na zemljišče, kjer so zgrajene tri nove stavbe za nastanitev 180 mladoletnih beguncev. Sosedje so sprva zahtevali 4,5 m visok zid, na koncu pa je bil sprejet kompromis, da bo tehnična ovira visoka 4m.

"Pod pojmom integracija si predstavljam nekaj drugega," je za švicarski Tagesanzeiger dejal Guido Bucholtz, predstavnik odbora za omenjene objekte in stanovanja.  Begunsko taborišče, ki je bilo sprva namenjeno 200 odraslim, je bilo eno izmed prvih načrtovanih v Münchnu, zaradi spora, ki se vleče že od poletja 2014, pa bo eno zadnjih odprtih.

Šest prebivalcev sosednjih hiš je namreč nasprotovalo izdaji gradbenega dovoljenja za objekte - zaradi hrupa. Zid pa je moral biti oblikovan tako, da čezenj ne more splezati nihče ter da na drugo stran ne more uiti žoga. Oblasti so namreč zunaj načrtovale tudi igrišče za odbojko.

Dvojna merila?

Medtem ko je protihrupen zid iz žice, polnjene s kamenjem, že skoraj končan, Guido Bucholtz na posnetku kaže njegove razsežnosti. Imenuje ga simbol delitev.

O njegovem posnetku je na internetu veliko govora.  "Tja ne pridejo pošasti, ampak od vojne ranjeni ljudje, ki hrepenijo le po miru in tišini," je nekdo zapisal v komentar.

"Ga bodo sosedje tudi plačali?," se sprašuje drugi. "V nasprotnem primeru mora ta zid iz lastnega žepa plačati župan," piše tretji.  "Popolnoma razumljivo je, da človek ščiti svoj mali raj," dodaja nekdo drug.

Medtem pa nedaleč stran, na Woferlstrasse v Münchnu, poleg osem pasovne Münchenske avtoceste, nikogar ne moti, da je le 50 m stran od hrupa avtoceste  naseljenih 200 beguncev, ki jih pred hrupom brani tri-metrski protizvočni zid.