Nekatere mošeje v Evropi so leglo ekstremizma. Francozi za začasno prepoved njihovega financiranja iz tujine

Nemški komisar za imigracije, begunce in integracijo je v včerajšnjem intervju pozval različne mošeje po državi, naj naredijo več za preprečevanje ekstremizma med mladimi muslimani.

Francoski premier Manuel Valls pa je danes dejal, da podpira začasno prepoved financiranja gradnje mošej iz tujine ter dodal, da mora Francija "izumiti nov odnos z islamom". 

Prav salafistične mošeje so del problema ekstremizma, ki se je v zadnjem času naselil v Evropo.

Njihove mošeje rastejo kot gobe po dežju, predvsem z denarjem Savdske Arabije in Katarja. Zanimivo je, da je deloma tako tudi pri bodoči ljubljanski džamiji.

Nemec Aydan Ozoguz je v intervjuju dejal, da morajo mošeje prevzeti vejo odgovornost pri preventivi med mladimi muslimani. Po štirih terorističnih napadih je takšno sporočilo še bolj pomembno, meni Ozoguz.

V sredo zvečer je policija poskrbela za racije v nekaterih mošejah v mestu Hildesheim, ki naj bi bile kraj zatočišča ekstremnih teroristov. Poleg džamij je pregledala tudi 8 stanovanj, vse skupaj zaradi tega, ker naj bi se v njih nahajali salafisti.

"Islamski krog v Hildesheimu je leglo radikalne salafistične scene, ki jo naše varnostne sile že več časa nadzirajo." je dejal minister za notranje zadeve Spodnje Saške Boris Pistorius

Salafisti v porastu po vsem svetu

Salafistična scena je na porastu povsod po svetu, njihovo število se je v nekaj letih povečalo za skoraj 7krat. V Evropi sta predvsem na udaru Francija v kateri živijo kar v 90. skupnostih in Nemčija, v kateri jih je približno 8000.

V letu 2007 je od  1528 mošej v Veliki Britaniji le 68 pripadalo salafistom. Danes je takšnih že 110. Spletni medij Panorama je za Veliko Britanijo izračunal, da to pomeni možnost za salafiste, da pridejo v stik z več kot 5000 otroci.

Veliko salafistov na svojem ozemlju pa imata tudi Švedska in Belgija. Prav v zadnji se je salafistično gibanje v Evropi pravzaprav začelo. Leta 1978 je namreč svoja vrata odprla Velika mošeja v Bruslju, ki je bila narejena izključno z savdskim denarjem.

Denar prihaja iz Savdske Arabije in Katarja

Prav Savdska Arabija in v manjši meri tudi Katar sta glavna pokrovitelja salafističnih mošej po svetu. A to še ni vse, saj je bilo še lani 95% vseh islamskih tečajev opravljenih s strani učiteljev izučenih v Savdski Arabiji, samo za promocijo  salafizma pa so Savdici odšteli od 2-3 milijarde dolarjev, je pisal Iain Dale.

Čeprav Savdijci porabo tega denarja v propagandne namene zanikajo, pa je konec lanskega leta celo eden izmed vodilnih nemških politikov Sigmar Gabriel v intervjuju poudaril, da so "salafistične mošeje financirane po vsem svetu iz denarja Savdske Arabije. V Nemčiji prihaja ogromno nevarnih islamistov iz teh skupnosti."

Kako je s slovensko džamijo in koliko je salafistov?

Slovenska džamija, ki je vse bližje zaključni fazi grajenja, bo islamsko skupnost pri nas stala 35 milijonov evrov. Pravijo, da se bo financirala iz več virov. Del sredstev bodo člani skupnosti oziroma družine priskrbele same, zbirajo pa tudi donacije. Najvišjo bo v vrednosti 8 milijonov evrov prispeval katarski emir Hamad bin Khalifa Al Thani.

Džamija v Ljubljani ni edina, za katero je Katar prispeval denar. Hamad bin Khalifa Al Thani je med drugim daroval del denarja za opremo Gazi Husrev-begove knjižnice v Sarajevu, najstarejše kulturne institucije bošnjaških muslimanov in obnovo islamske fakultete ter za džamijo na Reki.

Največ salafistov v Sloveniji živi in dela v Jesenicah, od koder prihaja tudi eden izmed bolj izpostavljenih teologov Alim Hasanagić. Prav slednji je, kot smo lanskega septembra poročali na Domovini, na spletni strani Hak-Resnica teoretiziral o štirih načinih, kako v naši državi vpeljati šeriat.

Hasanagić je za Reporter oktobra 2014 dejal, da v Sloveniji živi okoli sto "pravovernih" družin.