Ne bo referenduma? Škoda, zanimivo bi bilo videti Levico ljudi prepričevati, naj glasujejo proti dvigu lastnih plač

Rok Čakš
Osnovna foto: Foto: depositphotos.com

Napovedana in slej ko prej najbrž umaknjena ideja stranke Levica o posvetovalnem referendumu glede Zakona o dohodnini, ki ljudem prinaša višje neto plače, sodi med neumnejše poteze te stranke v iztekajočem se mandatu.

Slednje še ne pomeni, da v svoji osnovni nameri ni iskrena; ravno nasprotno, ljudem na najboljši možen način približa logiko razmišljanja in delovanja Levice ter večine drugih strank levo od sredine. Visoke davke namreč podpirajo, da država od delovnih ljudi pobere denar, da ga nato leva politika in uradništvo lahko lansirata v ideološko sorodne "nevladne" organizacije in medije, katerih realnost je, da brez njega niso sposobne preživeti.

Nujo po rednem državnem financiranju opravičujejo s trditvijo, da dejavnosti "njihovih" NVO-jev niso tržno vzdržne, so pa za družbo potrebne. Kar za kakšno tudi drži, za večino pa prej ne, oziroma njihova družbena (ne)pogrešljivost ni premosorazmerna zneskom, ki jih prejemajo.

Težko je recimo ljudem pojasniti, kako je 43,5 milijona davkoplačevalskih evrov, vloženih v 18 »kulturno-umetniških« in »mirovniških« organizacij z Metelkove, družbeno koristnejša naložba, kot če bi pretekle leve vlade večino tega denarja raje namenile za obnovo dotrajanih bolnišnic ter gradnjo novih domov za ostarele. Ali nenazadnje, če upravljanje z denarjem ne bi z znižanjem požrešnosti države raje prepustili ljudem samim – tistim, od katerih ga poberejo z eno največjih davčnih obremenitev dela znotraj držav OECD.
Težko je recimo ljudem pojasniti, kako je 43,5 milijona davkoplačevalskih evrov, vloženih v 18 »kulturno-umetniških« in »mirovniških« organizacij z Metelkove, družbeno koristnejša naložba, kot če bi to vložili v obnovo dotrajanih bolnišnic ter gradnjo novih domov za ostarele

Bolje od ljudi vedo, za kaj potrebujejo njihov denar


Če bi do referenduma, ki ga je zaletavo napovedala Levica, dejansko prišlo, in to, kot je z davkoplačevalskega vidika edino racionalno, istočasno z volitvami, bi se predvolilna kampanja vrtela ravno okoli zgornjih dilem. In najbrž ni treba dvakrat napisati, da bi to za levo politično opcijo pomenilo pravo volilno katastrofo.

Slednje seveda ne pomeni, da leva politika, če bo po naslednjih volitvah osvojila oblast, ne bo še naprej počela ravno tega, saj gre v bistvu za hranjenje svoje volilne baze. Navsezadnje vladnemu zakonu o dohodnini, ki ljudem na račun države prepušča več denarja, nasprotujejo vse štiri stranke KUL-a. Vendar bo, ob molčečem odobravanju dominantnih medijev, to počela po tihem, v zavetju za preusmerjanje pozornosti javnosti lansiranih dimnih bomb o avtoritarnem sistemu in fašistični državi, v kakršno ima Slovenijo baje namen preobraziti Janez Janša.

A zanje je fašizem ravno v tem, da desnosredinska vlada javna sredstva, ki jih levi razumejo kot svoje, bodisi preusmeri drugam ali pa denar enostavno prepusti ljudem, da glede njega odločajo sami namesto države oziroma politike na oblasti.

Giv mi mani!



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V SD in Levici nezadovoljni in zaskrbljeni, v Svobodi pa utrujeni in zmedeni
  • 25. 10. 2023
Odmev tedna: Povodenj solidarnosti
  • 25. 08. 2023
Slovo od mladosti Luke Mesca: preobrazba ob trku socialista z realnostjo
  • 10. 09. 2023