Janković raje gleda nogomet, na referendum ne gre

Župan Zoran Janković je na prvi dan predčasnega glasovanja povedal, da se referenduma o parkirnem odloku ne bo udeležil. Kot je ponovil že večkrat, se bo v nedeljo odločalo o nečem, česar ni. Dejal je, da v teh dneh raje gleda nogomet – ob tem pa ugotavlja, da tudi rdeči karton nič ne pomeni, če je na drugi strani Trump. Ocenil je tudi, da v Civilni iniciativi za Ljubljano (CILJ) iščejo pozornost na točkah, ki nimajo nobene zveze z referendumom. Po njegovih besedah Klemen Fajs ni umaknil referenduma le zato, ker ni vedel, kaj bi potem rekel svojim podpornikom.

Ljubljanski župan Zoran Janković je na tiskovni konferenci povedal, da se referenduma ne bo udeležil. Po njegovem pojasnilu zato, ker se bo v nedeljo odločalo o nečem, česar ni. Ocenil je, da pobudniki referenduma iščejo pozornost na točkah, ki nimajo nobene zveze z referendumom. Zatrdil je, da sam še ni slišal niti stavka, ki bi bil povezan z referendumskim vprašanjem, in se vprašal, ali sploh poznajo vsebino.

Po Jankovićevih besedah tudi ni točna razlaga pobudnikov, da bi zavrnitev dela odloka veljala eno leto. Kot je omenil že prej, naj bi referendumska zavrnitev veljala zgolj do volitev, ki bodo novembra (oz. bolj natančno do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta).

Janković se pri svoji razlagi naslanja na ureditev lokalnega referenduma, ne na pravila, ki veljajo za državni zakonodajni referendum. Po 46. členu zakona o lokalni samoupravi se naknadni referendum opravi o že sprejetem splošnem aktu občine; če je ta na referendumu zavrnjen, se ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni, odločitev volivcev pa občinski svet zavezuje do konca njegovega mandata.

Enako določa tudi statut Mestne občine Ljubljana, ki v 70. členu še natančneje pravi, da referendumska odločitev mestni svet, ki je sporni akt sprejel, zavezuje do konca njegovega mandata. Zato Janković zavrača razlago pobudnikov, da bi morebitna zavrnitev odloka učinkovala eno leto; enoletna prepoved iz 25. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi namreč velja za državni zbor po zakonodajnem referendumu, ko leto dni ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.

Po Jankovićevi razlagi referendum odloča o aktu, ki ga ni več – ker ga je mestni svet po sprejemu, a še pred objavo in uveljavitvijo umaknil iz postopka. Vendar je prav tu jedro spora: po zakonu in statutu se pri naknadnem referendumu objava že sprejetega akta zadrži do referendumske odločitve, ne pa preprosto izbriše iz postopka. Če je akt na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti; če je zavrnjen, ostane neobjavljen in mestni svet je z izidom vezan do konca mandata. A tu se pravna mnenja krešejo; Janković je že večkrat izpostavil, da so pridobili mnenja uglednih pravnikov.

Janković je na tiskovni konferenci komentiral dejstvo, da je med pobudniki referenduma iniciativa Križank ne damo. Po njegovih besedah, naj bi se z njimi (glede Križank) vse dogovoril, tako da so mu na koncu še ploskali. Sodeč po tej izjavi je jasno, da Janković na referendum gleda kot na glasovanje proti njemu osebno. Očitno se mu zdi, da bi morali biti v iniciativi Križank ne damo na njegovi strani – pa čeprav gre za povsem drugo vprašanje.

Glede rumene zastave na stolpu Ljubljanskega gradu je rekel, da nima nič proti. Je pa ob tem pripomnil, da so v iniciativi CILJ zastavo obesili brez soglasja. Navezal se je na nogomet in dejal, da po njegovih opažanjih tudi rdeči karton nič ne pomeni – če je na drugi strani Trump. S tem je ciljal na aktualno nogometno afero s svetovnega prvenstva, kjer je Fifa po posredovanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa odpravila oziroma pogojno zadržala suspenz ameriškemu reprezentantu Folarinu Balogunu, ki je pred tem prejel rdeči karton. Morda tudi župan računa na klic po morebitnem porazu na volitvah?

Na ljubljanskih ulicah vse več (tudi) uvoženih beračev

Janković je na tiskovni konferenci odgovarjal na vprašanja glede beračev na ljubljanskih ulicah – tudi policija opozarja, da je vse več tujcev, predvsem Romunov, Bolgarov in Poljakov.

Po njegovih besedah je bilo pred petimi leti to enostavno, saj so bili le na dveh lokacijah. Potrdil je, da je vedno več »uvoženih« oz. »profesionalnih beračev«. Naštel je pet problematičnih lokacij in dodal, da s policijo dobro sodelujejo.

Napovedal je, da bodo postavili tudi tehnične ovire (kot so kamere), najbolj pa bo po njegovi napovedi pomagalo odprtje doma na Poljanski. Tam bodo brezdomci dobili vse potrebno za higieno in prehrano, tako jim ne bo treba ponoči ostajati na cesti.

Poleg beračev so na ulicah tudi odvisniki. Po Jankovićevih besedah bodo imeli konec leta razpis za prenovo ZD Ljubljana na Metelkovi. Kjer je sedaj parkirišče, načrtujejo prostor, kjer bodo lahko odvisniki. Po oceni MOL-a se na širšem območju Ljubljane vsakodnevno giblje med 600 in 800 odvisnikov.

Za Ljubljano bosta KPL in Javna razsvetljava skrbela še nadaljnjih 20 let

Na tiskovni konferenci so še povedali, da bosta za vzdrževanje ljubljanskih občinskih cest in javne razsvetljave še naprej skrbela dosedanja koncesionarja – podjetji KPL in Javna razsvetljava. »Cilj, ki smo ga zasledovali, je optimalno razmerje med stroški in kakovostjo izvajanja storitve,« je dejala vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Maja Žitnik.

Pogodba z javno razsvetljavo je vredna 9,75 milijona evrov brez DDV letno, pogodba s podjetjem KPL pa 14,4 milijona evrov letno. Za 20 let tako skupna vrednost znaša 483 milijonov evrov brez DDV. »Naša prva zahteva je bilo kakovostno in pravočasno delo,« je poudaril Janković. Kot je ocenil, koncesionarja opravljata zahtevno delo.

Med drugim je še izpostavil, da je v občini trenutno 1.627 cest, nastalo pa bo še nekaj novih. Bodo pred tem obnovili obstoječe?