Najpomembnejše volitve v zgodovini Slovenije
Na cvetno nedeljo, 8.4.1990, se slovenski narod ni samo vzravnal, svobodno zadihal in vzcvetel, ampak narodnopolitično dozorel. Svojo prvo priliko za svobodno izražanje politične volje po drugi svetovni vojni je izkoristil in večinsko glasoval za DEMOS, koalicijo novih, demokratičnih strank, ki je šla na volitve s projektom samostojne in demokratične slovenske države.
Volitve niso bile v celoti poštene in enega zbora takratne Skupščine nismo volili tako demokratično kot druga dva. Kljub temu je volilna zmaga DEMOS-a zagotovila politične pogoje za uresničitev tega cilja. Po stoletjih spominov na kralja Sama in na Karantanijo, po izjavah, željah, upanju v kralja Matjaža in sanjah je bila tu ob propadanju komunizma in razrahljanem svetu enkratna in naklonjena priložnost.
Zmaga DEMOS-a pomeni, da je lahko prevzel zakonodajno in izvršilno oblast ter s tem odgovornost za operativno izvedbo osamosvojitve in demokratizacije Slovenije.
Brez te zmage ne bi bilo kasnejšega plebiscita, ne bi decembra istega leta “zadišalo po slovenski vojski”, ne bi proglasili države, zmagali vojne za Slovenijo, uvedli svojega denarja in dosegli mednarodnega priznanja. Ostali bi pri sanjah in podrejenosti.
Volitve pred tridesetimi leti so bile najpomembnejše parlamentarne volitve v slovenski zgodovini. Omogočile so nam dosego časti in dostojanstva naroda z lastno, suvereno državnostjo, ki si sam voli “svojo vero in postavo.”
Pa ni šlo samo za samostojnost. Šlo je za slovo od diktature, od nedemokratičnega režima, ki je poznal tajno politično policijo, državljane drugega razreda, montirane procese, Partiji podrejeno sodstvo, diskvalifikacije vernih, šikaniranje duhovnikov, obljubljeno deželo za izbrance v Kočevski Reki, zatiranje zasebne pobude, volitve z enim kandidatom in še kaj.
Nismo si želeli samo formalnih, institucinlanih sprememb ampak preobrazbo. Ni dovolj, da drugi prevzamejo oblast, ampak da delajo drugače, kot so prejšnji.
Drugače se dela, če odgovorne ljudi v javnih vlogah vodijo druge vrednote in druga načela. Volitve na cvetno nedeljo 1990 so pomenile voljo po spremembi koncepta moči, voljo po človeku v sredini, po spoštovanju dostojanstva vsake osebe. Pomenile so zavrnitev političnega modela vseoblastne Partije z vsiljeno kolektivistično ideologijo, ki je posegala v osebno in zasebno.
S temi volitvami smo vstopili v čas parlamentarne demokracije s svobodnim izražanjem politične volje. Odslej naj bi politični boj urejali s pravili parlamentarnega življenja.
O vprašanju - kaj smo dosegli, kje smo zašli, kako je z našo medsebojnostjo, različnostjo in enotnostjo - bom pisal kdaj drugič.
Naj končam s hvaležnostjo in priznanjem vsem, ki so takrat izrazili svojo politično voljo in podprli DEMOS. S svojo domoljubno in demokratično držo so omogočili novo in svetlejše poglavje zgodovine Slovenije. Hvala vsem aktivistom po terenu, ki so v neenakih pogojih z navdušenjem in pogumom širili misel o svobodi, dostojanstvu, demokraciji in samostojni državnosti. Hvala tudi vsem tistim, ki so molili za svobodo Slovenije. Hvala slovenski Cerkvi, ki se je postavila v bran dostojanstvu človeka in narodu.
Prav posebej pa hvala prijateljem krščanskim demokratom po vsej Sloveniji in po vsem svetu, ki so razumeli znamenja časa in se aktivno vključili v politično delo. Imeli smo zelo malo denarja, vendar jasno idejo in jasen cilj. Hodili smo iz kraja v kraj - od srca do srca - in pridobivali ljudi za svobodno Slovenijo. Ankete so nas komajda zaznale, mene pa ne čudi, je SKD s tako energijo znotraj DEMOs-a zmagala.
Bog živi vse slovenske domoljube in demokrate!
Bog živi Slovenijo!
Lojze Peterle, Predsednik osamosvojitvene vlade, Nekdanji predsednik SKD in poddpredsednik Demosa
Volitve niso bile v celoti poštene in enega zbora takratne Skupščine nismo volili tako demokratično kot druga dva. Kljub temu je volilna zmaga DEMOS-a zagotovila politične pogoje za uresničitev tega cilja. Po stoletjih spominov na kralja Sama in na Karantanijo, po izjavah, željah, upanju v kralja Matjaža in sanjah je bila tu ob propadanju komunizma in razrahljanem svetu enkratna in naklonjena priložnost.
Podcast komentarja Lojzeta Peterleta je na voljo na koncu prispevka.
Zmaga DEMOS-a pomeni, da je lahko prevzel zakonodajno in izvršilno oblast ter s tem odgovornost za operativno izvedbo osamosvojitve in demokratizacije Slovenije.
Brez te zmage ne bi bilo kasnejšega plebiscita, ne bi decembra istega leta “zadišalo po slovenski vojski”, ne bi proglasili države, zmagali vojne za Slovenijo, uvedli svojega denarja in dosegli mednarodnega priznanja. Ostali bi pri sanjah in podrejenosti.
Volitve pred tridesetimi leti so bile najpomembnejše parlamentarne volitve v slovenski zgodovini. Omogočile so nam dosego časti in dostojanstva naroda z lastno, suvereno državnostjo, ki si sam voli “svojo vero in postavo.”
Dan, ko smo se poslovili od diktature
Volitve pred tridesetimi leti so bile najpomembnejše parlamentarne volitve v slovenski zgodovini. Omogočile so nam dosego časti in dostojanstva naroda z lastno, suvereno državnostjo, ki si sam voli “svojo vero in postavo.”
Pa ni šlo samo za samostojnost. Šlo je za slovo od diktature, od nedemokratičnega režima, ki je poznal tajno politično policijo, državljane drugega razreda, montirane procese, Partiji podrejeno sodstvo, diskvalifikacije vernih, šikaniranje duhovnikov, obljubljeno deželo za izbrance v Kočevski Reki, zatiranje zasebne pobude, volitve z enim kandidatom in še kaj.
Nismo si želeli samo formalnih, institucinlanih sprememb ampak preobrazbo. Ni dovolj, da drugi prevzamejo oblast, ampak da delajo drugače, kot so prejšnji.
Drugače se dela, če odgovorne ljudi v javnih vlogah vodijo druge vrednote in druga načela. Volitve na cvetno nedeljo 1990 so pomenile voljo po spremembi koncepta moči, voljo po človeku v sredini, po spoštovanju dostojanstva vsake osebe. Pomenile so zavrnitev političnega modela vseoblastne Partije z vsiljeno kolektivistično ideologijo, ki je posegala v osebno in zasebno.
S temi volitvami smo vstopili v čas parlamentarne demokracije s svobodnim izražanjem politične volje. Odslej naj bi politični boj urejali s pravili parlamentarnega življenja.
O vprašanju - kaj smo dosegli, kje smo zašli, kako je z našo medsebojnostjo, različnostjo in enotnostjo - bom pisal kdaj drugič.
Naj končam s hvaležnostjo in priznanjem vsem, ki so takrat izrazili svojo politično voljo in podprli DEMOS. S svojo domoljubno in demokratično držo so omogočili novo in svetlejše poglavje zgodovine Slovenije. Hvala vsem aktivistom po terenu, ki so v neenakih pogojih z navdušenjem in pogumom širili misel o svobodi, dostojanstvu, demokraciji in samostojni državnosti. Hvala tudi vsem tistim, ki so molili za svobodo Slovenije. Hvala slovenski Cerkvi, ki se je postavila v bran dostojanstvu človeka in narodu.
Prav posebej pa hvala prijateljem krščanskim demokratom po vsej Sloveniji in po vsem svetu, ki so razumeli znamenja časa in se aktivno vključili v politično delo. Imeli smo zelo malo denarja, vendar jasno idejo in jasen cilj. Hodili smo iz kraja v kraj - od srca do srca - in pridobivali ljudi za svobodno Slovenijo. Ankete so nas komajda zaznale, mene pa ne čudi, je SKD s tako energijo znotraj DEMOs-a zmagala.
Bog živi vse slovenske domoljube in demokrate!
Bog živi Slovenijo!
Lojze Peterle, Predsednik osamosvojitvene vlade, Nekdanji predsednik SKD in poddpredsednik Demosa
Zadnje objave
Jutrišnje sojenje Svetlani Makarovič znova preloženo – ali gre za zavlačevanje?
20. 4. 2026 ob 13:30
Vlada Roberta Goloba je javne finance pripeljala čez rob
20. 4. 2026 ob 13:20
30. shod za zaščito pitne vode: danes ob 14.30 pred Ljubljanskim magistratom
20. 4. 2026 ob 10:34
Dušan Merc: Slovenska šola je zašla v slepo ulico
20. 4. 2026 ob 9:00
Hlinjenje: vljudna laž sodobne družbe
20. 4. 2026 ob 6:00
Med čakanjem na nadaljevanje vojne ali pogajanj se eksekucije v Iranu nadaljujejo
19. 4. 2026 ob 22:01
[Gledali smo] Najboljši film o Bernardki
19. 4. 2026 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Dušan Merc: Slovenska šola je zašla v slepo ulico
20. 4. 2026 ob 9:00
Hlinjenje: vljudna laž sodobne družbe
20. 4. 2026 ob 6:00
Alpski kvintet muzicira že šestdeset let
19. 4. 2026 ob 14:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
APR
22
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
11:00 - 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
5 komentarjev
IgorP
Če bi čakali na odločna dejanja desničarjev v 20. stol., potem nikoli ne bi imeli države Slovenije! NIKOLI! To je vsa vaša zasluga: lape, lape, lape......... Pripisovati si zasluge drugih, je pa vaša največja odlika!!!
Kraševka
Peterletu ČESTITAM, da nas je popeljal na PRVE DEMOKRATIČNE volitve, kot predsednik Krščanskih DEMOKRATOV.
Spomnim se, kako smo se tisto nedeljo 8.4.1990, vsi ponosni in presrečni, odpravili na VOLITVE, ki so bile PRVE DEMOKRATIČNE - v zgodovini Komunistične Jugoslavije. Prvič smo imeli v rokah GLASOVNICO, ki je bila VEČSTRANKARSKA.
Seveda je takrat naša družina obkrožila Krščanske demokrate. Enako naši sorodniki. In ko smo izvedeli, da so Krščanski demokrati, dosegli najboljši rezultat, smo bili presrečni.
V tisti evforiji, takoj po 8. aprilu, ko je Peterle začel sestavljati VLADO, sem mu tudi napisala PISMO. V njem sem mu OPISALA, koliko ljudi je nadvse zadovoljnih, da bo spet lahko vladala tudi KRŠČANSKA DEMOKRACIJA, kar je bilo po letu 1945 prepovedano.
Peterle seveda tega pisma ni dobil, ker nisem imela korajže, da bi ga oddala. Interneta pa doma takrat še nismo imeli, zato tudi komentirati ni bilo mogoče. Sedaj po 30 letih pa je čas, da povem. Res smo bili zadovoljni. Posebno še naši starši, ker jih je bolelo, da v Titovi "svobodi", so bili Kristjani drugorazredni.
Ta Peterletova ali DEMOSOVA vlada je res OPRAVILA VELIKANSKO DELO -to je osamosvojitev.
In prepričana sem, da bi naredila še veliko več, če bi imela daljšo ŽIVLJENSKO dobo. Hudo mi je bilo, da so DEMOS tako hitro zrušili. Verjetno se marsikdo danes kesa, da je dal svoj glas, za razpustitev DEMOSA.
Kakorkoli že je bilo, pred 30 leti smo dosegli DEMOKRACIJO, ki nas je pripeljala do SVOJE države Slovenije. O tem so že naši pradedje sanjali, pa jim ni uspelo.
Moja mama, ki se je rodila v Avstro-ogrski, potem živela v Italiji, po vojni pa v Anglo Ameriški CONI-A, je po 15.9.1947 prišla v Titovo Jugoslavijio. Vendar se ni selila moja mama, ampak so se samo menjavali vladarji, ona pa je bila vedno na Krasu. In, ko smo leta 1991 dobili svojo državo Slovenijo, je bila presrečna. Na vsake volitve je šla, dokler ji je zdravje dopuščalo in vedno je bila zvesta Krščanskim demokrato, potem pa Novi Sloveniji.
Gospod Peterle, hvala za ta "Nasmeh zgodovine" !
Alojzij Pezdir
Slovenski narod je bil iz večnacionalne Avstro-ogrske parlamentarne monarhije po 1. svetovni vojni tako rekoč brez možnosti lastnega demokratičnega soglasja zgodovinsko pahnjen v večnacionalno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je med obema vojna nedemokratično spridila v 6.-januarsko diktaturo.
Po 2. svetovni vojni je bi ponovno brez najmanjše možnosti demokratičnega soglasja po nadvse tragični in samouničevalni NOB, komunistični revoluciji in državljanski vojni za pol stoletja zgodovinsko vklenjen v totalitarne spone terorja komunistične diktature FLRJ/SFRJ pod absolutno in monolitno oblastjo izbrancev Titove partijske vrhuške oz. komunističnega "novega razreda" v imenu in na račun "delavskega razreda", "znanstvenega socializma" ter a-nacionalnega "proletarskega internacionalizma" ter ob brezprizivni in absolutni oboroženi pomoči in podpori nepregledne množice sodelavcev tajne politične policije (Ozne, Udbe, SDV), enot Ljudske milice, do zob oboroženih enot JLA in rezervnih podpornih enot Teritorialne obrambe.
Šele prve izsiljene demokratične volitve, na katerih so Slovenci in državljani Slovenije mogli in smeli svobodno izbirati med kandidati različnih in celo odkrito konkurenčnih političnih strank ter si svobodno in demokratično po lastni volji suvereno izbrati prvi demokratično izvoljeni slovenski državni parlament, čeravno pod imenom in institucionalnim kalupom tri-domne Skupščine Republike Slovenije, so Slovencem uresničile stoletne sanje o dejavnem polaganju ključnih ustavno-pravnih temeljev lastne samostojne, neodvisne, suverene, večstrankarsko pluralne in parlamentarne demokratične države.
Vse, kar je sledilo demokratični, legalni in legitimni volilni izbiri Slovencev in državljanov Slovenije na prvih demokratičnih in večstrankarskih parlamentarnih volitvah (na cvetno nedeljo, 8. aprila 1990), je pomenilo, da so Slovenci in državljani Slovenije končno zrelo in odločno prevzeli in suvereno uresničili svoje demokratične politične svoboščine in pravice ter da so odgovorno in pogumno sprejeli nase tudi zgodovinski nepredvidljivega političnega in nacionalnega tveganja.
A za vsak uspešen vzpon je nujen in ključen prvi storjeni korak.
In prvi in najodločilnejši korak h kasnejši uspešni popolni politični osvoboditvi, osamosvojitvi, demokratizaciji RS ter k zmagoviti polnopravni vključitvi RS v razvito skupnost držav članic EU (vključno z evro-območjem in schengenskim režimom) in v evro-atlantsko obrambno zavezništvo Nato je nedvomno bil storjen z demokratičnim, legalnim in legitimnim volilnim izidom volitev zgodovinskega 8. aprila 1990.
MEFISTO
Hvalevredno si me spomnil na "znanstveni socializem". Ne takrat in še danes ne razumem in mi ni jasno, kaj je znanstvenega na socializmu.
MEFISTO
Nič ne kaže, da je šlo za slovo od komunistične diktature.
S pomočjo nekdanje SKD in SLS so si komunisti kar hitro opomogli.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.