Slovenija je danes prejela naziv prve zelene dežele na svetu, a da se v njej ravno ne cedita med in mleko, hkrati potrjuje najnovejša analiza Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), ki za 138 držav letno objavlja lestvico globalne konkurenčnosti.
56. mesto Slovenije na prvi pogled ne deluje slabo, vse dokler ne preverimo uvrstitve konkurenčnih držav ter družbe v kateri smo se ponovno znašli: Kostarike, Turčije, Filipinov in Bruneja.
Naravnost katastrofalni pa so za Slovenijo podatki o učinkovitosti javnega sektorja, davkih in trgu dela, kjer se je Slovenija znašla med zadnjimi državami na lestvici.
Na vrhu lestvice splošnega indeksa globalne konkurenčnosti so Švica, Združene države Amerike, Sigapur, Nizozemska ter Nemčija. Pri dnu pa Slonokoščena obala, Čad, Sierra Leone in Lesotho.
Med Sloveniji primerljivimi državami je Češka 31., Poljska 36., Bolgarija 50., Madžarska 69. in Hrvaška 74.
Raziskava ima dvanajst nosilnih stebrov analize, Slovenija se posebno slabo uvršča pri učinkovitosti javnega sektorja in razvoju finančnega trga. Zelo dobre rezultate pa dosega na področju zdravstva in osnovnega izobraževanja.
Po vplivu davkov na spodbudo za delo predzadnji na svetu
Javni sektor je po svoji učinkovitosti na 106. mestu, znotraj tega pa je najbolj zaskrbljujoč kazalec vpliva vladnih regulacij in zapravljivost oblasti. Pri tem smo šele na 125. mestu izmed 136 držav.
Še huje je glede fleksibilnosti trga dela (zaposlovanje in odpuščanje), kjer smo 132. na svetu, po vplivu davkov na spodbudo za delo pa smo celo na predzadnjem, 137. mestu na svetu. Za nami je le še Brazilija.
Slabo se odrežemo tudi v zmožnosti privabiti in zadržati talentirane, izobražene ljudi. Po sposobnosti, da talentirane ljudi privabimo v državo, smo šele na 114. mestu, da jih tukaj zadržimo, pa na 94..
Ob velikosti in zapravljivosti javnega sektorja se zelo nizko, na 90. mesto, uvrščamo po zaupanju javnosti v politike. Morda je to druga plat kovanca; državljani z varnimi, dobro plačanimi in zanesljivimi službami se lažje in bolj pogosto pritožujejo nad odločevalci.
Zdravstvo in šolstvo sta OK
Precej nadpovprečno pa se je Slovenija odrezala pri kvaliteti zdravstva in osnovnega šolstva, kjer dosegamo 16. mesto. Specifično glede na zdravje državljanov pa smo na 20. mestu med obravnavanimi državami.
Razveseljuje tudi podatek, da je Slovenija na 7. mestu po neumrljivosti dojenčkov in malčkov, uvršča se na primer pred Švedsko, Dansko in Avstrijo. Za otroke gre!
Največje ovire za posel v Sloveniji
WEF je ob koncu analize kot najbolj negativna dejavnika za poslovanje v Sloveniji izpostavil višino davkov ter neučinkovit državni birokratski aparat.
Analiza Svetovnega gospodarskega foruma je še enkrat več potrdila tisto, kar mnogi ekonomisti, podjetniki in uspešni menedžerji vseskozi opozarjajo, da je narobe, pa vlada pod pritiskom sindikatov na vso silo ohranja status quo.
Slovenija je letos na lestvici zopet nižje od večine primerljivih držav. Razlogi za to so seveda različni, vendar povezave med parametri potrjujejo, da bi pri odločanju o prihodnosti države analizo kazalo upoštevati.
Ena izmed relevantnih je povezava med globalno konkurenčnostjo in dolžino življenja. Vse kaže na to, da se na vrh lestvice uvrščajo države z najvišjo pričakovano življenjsko dobo.
Amartya Sen v delu Ekonomija blaginje zagovarja tezo, da je ob vseh dejavnikih, vključenih v gospodarske analize, dolžina življenja edini, ki je univerzalen in ni podvržen manipulacijam.
Na lestvici, ki jo je izdala WEF, je mogoče opaziti močno sovpadanje. V bolj konkurenčnih državah se dlje, in sodeč po analizah, tudi bolj kvalitetno živi.
Je pa Slovenija, tega analize niso predvidevale, po oceni organizacije Green Destinations s sedežem na Nizozemskem, prva najbolj zelena destinacija na svetu.
