Na vrhu EU-Kitajska vidne temeljne razlike med partnericama. Si vseeno lahko obetamo boljše gospodarsko sodelovanje?

Kitajska in EU imata skupen interes za stabilen in konstruktiven odnos, osnovan na spoštovanju mednarodnega reda, ki temelji na pravilih, je na tiskovni konferenci dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel po srečanju delegacije EU s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom in premierom Li Qiangom.
Evropska unija in Kitajska sta imeli 7. decembra 2023 v Pekingu 24. skupni vrh. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta se srečala s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, sledila je še izmenjava s kitajskim premierjem Li Qiangom.
Razprave na vrhu so se vrtele okoli stanja odnosov med EU in Kitajsko, vključno s trgovinskimi in gospodarskimi odnosi ter mednarodnimi vprašanji.
A obe strani sta poskušali zmanjšati pričakovanja že pred vrhom, pri čemer je kitajski zunanji minister Wang Yi v ponedeljek diplomate iz držav članic EU s sedežem v Pekingu opozoril, da bi morala Evropa izbrati “mir in stabilnost” namesto “nove hladne vojne”.
Evropski uradnik pa je novinarjem v Bruslju v začetku tega tedna povedal, da “ni enega izjemnega rezultata, ki bi lahko okronal vrh”, in dodal, da ne bo skupne izjave.
Gospodarska trenja
EU in Kitajska sta glavni gospodarski partnerici z 2,3 milijarde evrov blagovne menjave na dan. Toda s trgovinskim primanjkljajem EU v višini skoraj 400 milijard evrov je to razmerje kritično in strukturno neuravnoteženo. EU se ne namerava odklopiti od Kitajske ali obrniti vase, zato je na srečanju izrazila zaskrbljenost glede osnovnih izkrivljanj in negativnih učinkov presežne proizvodne zmogljivosti v kitajskem gospodarstvu, piše na spletni strani Evropskega sveta.
Ob pritisku na Peking zaradi velikega trgovinskega primanjkljaja EU s Kitajsko so voditelji EU dejali, da Evropa ne bo tolerirala "nepoštene konkurence" Kitajske, Peking pa je EU opozoril, da od Bruslja pričakuje preudarnost pri uvajanju "omejevalnih" trgovinskih politik. EU je po teh razpravah poudarila potrebo po konkretnem napredku.
Kitajska se je uprla protisubvencijski preiskavi EU o kitajskih električnih vozilih in politiki EU "zmanjševanja tveganja", da bi zmanjšala svojo odvisnost od kitajskega uvoza, zlasti kritičnih surovin. Tiskovni predstavnik kitajskega ministrstva za trgovino je dejal, da Kitajska verjame, da preiskava "resno moti in izkrivlja globalno verigo avtomobilske industrije /.../ in bo imela negativen vpliv na gospodarske in trgovinske odnose med Kitajsko in EU.”
Več trgovine, manj ideologije
Predsednica Evropskega sveta Ursula von der Leyen je dejala, da sta strani razpravljali o temeljnih vzrokih za njuno trgovinsko neravnovesje, od pomanjkanja dostopa do kitajskega trga in prednostne obravnave kitajskih podjetij do presežnih zmogljivosti v kitajski proizvodnji. EU pravi, da njen trgovinski primanjkljaj s Kitajsko odraža omejitve za podjetja iz EU, ki tam delujejo.
Številni komisarji EU so obiskali Peking, odkar je Kitajska letos odpravila omejitve zaradi pandemije na mejah, vključno s trgovino in podnebjem. Ključne težave v razmerju ostajajo, vendar je bil dosežen omejen napredek pri tehničnih vprašanjih.
Von der Leynova je dejala, da so voditelji razpravljali o medicinskih pripomočkih, kozmetiki in geografskih kazalcih za prehrambene izdelke v smislu odpravljanja trgovinskih neravnovesij. Po njenih besedah je prišlo do "napredka" glede pripravljenosti Kitajske, da pojasni omejitve čezmejnih podatkovnih tokov, ki so vplivale na podjetja EU, ki delujejo v drugem največjem gospodarstvu na svetu.
Kitajska je pripravljena 27-člansko EU spremeniti v ključno gospodarsko in trgovinsko partnerico ter sodelovati na področju znanosti in tehnologije, vključno z umetno inteligenco, je medtem dejal Xi. Ob tem morata obe strani razviti "pravo dojemanje" druga druge ter spodbujati medsebojno razumevanje in zaupanje, je poudaril. Druga na drugo ne bi smeli gledati kot na tekmeca ali se "vključevati v konfrontacijo" zaradi različnih političnih sistemov.
Li je na ločenem srečanju dejal, da Kitajska nasprotuje "široki politizaciji in listinjenju" gospodarskih in trgovinskih vprašanj, ki kršijo osnovne norme tržnega gospodarstva, poroča kitajska CCTV.
Ruski medved v sobi
Vendar pa na srečanju ni bilo nobenega znaka, da je EU dosegla kakršen koli napredek pri prepričevanju Kitajske, naj bolj uporabi svoj vpliv na Rusijo, da bi končala vojno v Ukrajini – vir napetosti v odnosih med EU in Kitajsko – in da bi preprečila, da bi se Moskva izognila sankcijam zaradi vojne, poroča Reuters.
Velik poudarek obiska EU je bil poziv Xiju, naj kitajskim zasebnim podjetjem prepreči izvoz evropsko izdelanih izdelkov z dvojno rabo v Rusijo za njeno vojaško kampanjo v Ukrajini. Michel je Kitajsko pozval, naj se "konstruktivno vključi" v mirovne predloge Kijeva, vendar uradniki EU niso nakazali premika glede vprašanja zasebnega kitajskega ponovnega izvoza v Rusijo.
Zunanji minister Wang je ponovil poziv Kitajske k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini in začetku pogovorov med zahodnimi voditelji in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o evropski varnosti in strateški stabilnosti.
"Včasih nam evropski politiki rečejo, da mora Kitajska govoriti z Rusijo, mora se pogovoriti s predsednikom Putinom o umiku njihovih vojakov," je dejal. “To je zelo neodvisna, suverena država. Predsednik Putin se odloča na podlagi lastnih nacionalnih interesov in varnosti.”
Temeljna razhajanja
Kot piše The Diplomat, kitajske in evropske izjave še bolj kot novembrski vrh med Kitajsko in ZDA kažejo temeljna razhajanja. Voditelji EU vidijo odnos, ki je globoko nepravičen in neuravnotežen, medtem ko Kitajska vztraja pri pretvarjanju, da je vse v redu.
Kot dokaz tega namernega zanikanja s strani Pekinga je tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva ponovno interpretiral zahtevo EU po "vzajemnem" odnosu v medli izjavi, da je "sodelovanje med EU in Kitajsko vzajemno in enakopravno". To pa je ravno nasprotno od tega, kar sta Michel in von der Leynova povedala na tiskovni konferenci.
Kitajski tiskovni predstavnik tudi ni omenil dejstva, da je "EU ponovno izrazila globoko zaskrbljenost glede stanja človekovih pravic na Kitajskem, zlasti sistemskih kršitev človekovih pravic v Xinjiangu in Tibetu, prisilnega dela, ravnanja z zagovorniki človekovih pravic in osebami. Pripadnosti manjšinam, pa tudi nadaljevanja erozije temeljnih svoboščin v Hongkongu."
Sodelovanje Slovenije s Kitajsko
Slovenija je v letu 2022 na Kitajsko izvozila za 305 milijonov evrov blaga, uvozila pa ga je za 5.027 milijonov evrov.
Skupno je blagovna menjava v letu 2022 dosegla 5.332 milijonov evrov. S tem se je Kitajska lani uvrstila na 6. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.
Veleposlanik Ljudske republike Kitajske, Wang Shunqing, je v pogovoru z Bloomberg Adria avgusta letos dejal, da je naša država s skoraj 5,3 milijarde evrov blagovne menjave najpomembnejši trgovinski partner na Zahodnem Balkanu in poudaril, da si v prihodnje obeta še tesnejšega sodelovanja med državama
"S slovensko stranjo smo pripravljeni okrepiti sodelovanje na področju razvoja infrastrukture, vključno z železnicami in omrežjem 5G, za kar se zanimajo kitajska podjetja, žal pa se v zadnjih nekaj letih niso uresničile nekatere zelo obetavne priložnosti, kot je bil drugi tir železniške proge Divača–Koper," je zastavil kitajsko vizijo razvoja odnosov med državama.
Poudaril je tudi, da sta obe strani trdno zavezani ohranjanju in izvajanju multilateralizma, z nedavno izvolitvijo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov pa bosta še dodatno okrepljena komunikacija in sodelovanje v ZN.
Izbrano za naročnike
Povezani članki
Zadnje objave

Za ustavno večino razuma v prihodnjem mandatu

(Jugo)nostalgija

Drsanje

Mate čaj kot zdrava alternativa kavi

Iz Ljubljane z ljubeznijo

Branje kot navada in razvada
Ekskluzivno za naročnike

Drsanje

Mate čaj kot zdrava alternativa kavi

Iz Ljubljane z ljubeznijo
Prihajajoči dogodki
Odtisni svoj grb (počitniška ustvarjalnica za otroke)
Mladen Bogić: Porečanka (muzejsko predavanje)
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
Video objave
Izbor urednika

Trump ukinja ameriški denar tudi za slovenske nevladnike in leve politične aktiviste

Pozabljeni Slovenci - Benedikt Kuripečič

6 komentarjev
Teodor
Kaj pa Tajvan? A bo EU kar prodala demokracijo neki avtoritarni državi? Nekaj več načelnosti ne bi škodilo.
Igor Ferluga
Ķoliko odlične evropske proizvodnje in blagovnih znamk je že propadlo in z njo delovnih mest zaradi uvoza cenene kitajske robe. Zahod se je precej izrodil tudi ekonomsko, ko streže potrostnistvu, namesto da bi spodbujal delo in ustvarjalnost. Lastno proizvodnjo. Del proizvodnje je tudi strateškega pomena. Prepustiti se na milost in nemilost drugim, zlasti nedemokratičnim režimom druge mentalitete je neodgovorno. Recimo ob izbruhu covida je nad Evropo visel Damoklejev meč, ker je vso proizvodnjo medicinske zaščite prepustila Kitajski, prav tisti, ki je spočela nevarni virus. Evropa rabi več evropocentrizma in manj globalizma.
Kraševka
Kitajska se zavzema za MEDNARODNI RED.
Kaj pa Evropa?
Ali spada med "Mednarodni red" tudi to, da dovolimo UDIRANJE ljudem iz Azije in Afrike, ki stopajo k man mimo mednarodnih prehodov in tudi brez dokumentov?
Potem pa igrajo pri nas turiste, ki brezplačno bivajo in jedo.
Peter Klepec
Dajte ze enkrat napisat kaj bi po vasem bilo treba naredit s potniki colna, ki pristane na obali? Cisto konkretno prosim! Pa ne reci, da bi jih poslali nazaj v Libijo, ker to fizicno pac ni mozno.
baubau
Pretvarjanje, da je vse v redu, je del tradicionalnega kitajskega obnašanja v vseh odnosih.
fiLčrTjaK
Članek ne navaja inštruiranja UVDL s strani ameriške administracije.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.