Mnenja glede tega, ali zlatim košarkarjem dati večjo nagrado iz državnih sredstev, deljena

4
Uredništvo

Embed from Getty Images
Minule dni je v javnosti močno odmevala javna polemika med slovenskimi košarkarji, ki so na Evropskem prvenstvu v Carigradu osvojili zlato medaljo in predsednikom vlade Mirom Cerarjem okrog višine nagrade, ki jim je bila namenjena iz državnih sredstev.

Na Domovini pa nas je zanimalo, kaj glede zapleta mislite vi. Je 90 tisoč davkoplačevalskih evrov za celotno zlato ekipo dovolj, premalo, morda preveč? Je prav, da so košarkarji šli s tem v javnost? Kaj pravite o izjemnih pokojninah za zaslužne športnike?

Spodaj predstavljamo odgovore 173 sodelujočih v naši anketi. 

Splošna ocena odgovorov naših bralcev na sedem vsebinskih vprašanj je, da je javnost okrog dileme o denarni nagradi za vrhunske dosežke razdeljena. Približno štirideset odstotkov vas je glede državnega financiranja na podlagi zaslug pretežno negativnega mnenja. Preostali se delite v nekoliko večje in nekoliko bolj zadržane podpornike zahtev košarkarjev in njihovega početja.

Poglejmo podrobneje.

Najprej smo vas vprašali, ali podpirate zlate košarkarje v njihovih javnih polemikah o višini denarne nagrade in odnosom, ki jih do njih kaže država.

Dobrih 30 odstotkov vas je odgovorilo pritrdilno, 40 odstotkov vas košarkarje podpira do neke mere, slabih 30 odstotkov pa vas košarkarjev v njihovem dejanju ne podpira.

Da so s problemom sploh šli v javnost, vas podpira 60 odstotkov, saj menite, da je to edini način, da kaj dosežejo, ostali menite, da je javno izpostavljanje denarnih zahtev nesprejemljivo.

In kakšno nagrado iz državnih sredstev bi jim za naslov evropskega prvaka namenili vi? 17,6 % vprašanih košarkarjev iz davkoplačevalskega denarja sploh ne bi nagradilo. Še največ, slabih 30 odstotkov bi celotni ekipi iz proračuna namenili 200 tisočakov. Milijon ali več evrov pa bi vas košarkarjem namenilo dobrih 7 odstotkov.

Je denar edini način, na katerega lahko država pokaže primeren odnos do vrhunskih športnih dosežkov? Tako vas meni zgolj 4 odstotke. 60 odstotkov vas pravi, da ni edini, je pa zelo pomemben, dobra tretjina pa, da se primeren odnos izkaže predvsem na drugačen način.

Miro Cerar je v svojem odgovoru omenjal tudi izjemne pokojnine, ki jih naj bi zlati košarkarji prejeli po končani športni karieri.

Tema izjemnih pokojnin zaslužnim športnikom sicer ni nova, svoj čas pa jo je že odprl zlati olimpijec Primož Kozmus. Kasneje je bil v državnem zboru sprejet zakon, ki je do neke mere to področje uredil.

A skoraj 45 odstotkov vas meni, da izjemne pokojnine za športnike iz državnih sredstev, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih, niso smiselne, Slabih 40 odstotkov bi na to pristali, če znesek ni previsok, zgolj 15 odstotkov pa se vas z izjemnimi pokojninami za vrhunske športnike strinja brezpogojno.

Podobna so stališča glede vprašanja ali bi visoke davčne obremenitve, ki v naši državi zelo bremenijo tiste z visokimi dohodki, bilo vrhunskim športnikom smiselno znižati ali odpraviti.

Da bi jih morali oprostiti davka pri izplačilu nagrad, vas meni le četrtina. Dobrih 30 odstotkov vas meni, da bi jim davek lahko znižali, da pa nobena izjema ni na mestu, pa vas je prepričanih dobrih 44 odstotkov.

Glede na starost vprašanih je opaziti večjo toleranco do zahtev košarkarjev predvsem pri mlajši populaciji, medtem ko s starostjo podpora njihovim zahtevam pada, vse do najvišje starostne skupine – nad 65 let, kjer je ponovno visoka.

Ta razhajanja med starostnimi skupinami so še posebej očitna pri vprašanjih o smiselnosti izjemnih pokojnin ter oprostitvi davka na nagrade. Prvemu denimo nasprotuje kar 70 odstotkov vprašanih, starih med 55 in 64 leti, drugemu pa dve tretjini sodelujočih v isti starostni skupini.

Zanimivo je, da glede na izobrazbeno strukturo in prihodke med različnimi skupinami pri opredeljevanju ni bistvenih razlik. Nekoliko manj radodarni do vrhunskih športnikov bi edino bili poklicno izobraženi.

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 4

  1. To so profesionalci, kot so npr. bolničarji, gledališčniki in podobno. Vsi že prejemajo plačilo. Čepa narod resnično bolje živi, ker so bili prvaki, potem je neka nagrada pravično plačilo. Torej! Z besedo na dan! Živite bolje, ste bolj srečni, ker so neki ljudje, med njimi celo en črnc, postali EU prvaki?

  2. Menim, da so dobili premalo. Ogledal sem si tekmo iz dvorane v živo, borili so se z vsemi močmi do konca, bila je zelo težka tekma, imeli smo tudi nekaj sreče. Po tekmi smo v Marini pili pivo: 3 dcl … 5 evrov, pivo je teklo v potokih. Vsak navijač bi se bil pripravljen odpovedati vrčku piva, tam pa nas je bilo nekaj tisoč. Vsako slovensko podjetje bi bilo pripravljeno prispevati v sklad za nagrade. V Istanbulu je bila množica navijaških ekip iz slovenskih podjetij, skupinski multi Team Building! Država bi morala le najti način, da se izrazi radodarnost in spoštovanje do naše košarkaške vrste, tega ne bo potrebno storiti velikokrat, a ko se že zgodi, se lahko malo bolj potrudimo. Enako velja za rokometaše, skakalce in ostale vrhunske ekipe in športnike.

  3. K operativnemu zastavoslovcu Stanislavu Jesenovcu bi vse omenjene – lahko tudi anketirane – najprej poslal na predvanje PONOS.SVN 18 o pravilni uporabi zastave Slovenije. Tedanji predsednik vlade Miro Cerar, košarkarji, strokovno spremstvo in vsi so mahali z zastavo, ki je kazala grb na njeni desni strani – torej z narobno stranjo zastave – z njo pa so ravnali tudi tako, kot, da imajo v rokah tribarvno brisačo z znakom, s katero si brišejo pot z vratu, telesa itn. Še posebno se je očitno znojil Cerar. Skratka, po tej plati so sramotili Republiko Slovenijo in temu primerna naj bo tudi nagrada. Ravnanja gledalcev z zastavmi ne bi komentiral. Pa še to! Je “I feel Slovenia”isto, kot pomorski stik z odprtim morjem v Piranskem zalivu? Nimamo ga!!! Naj dodam le še to, da naj bo za poklicne športnike sodelovanje v reprezentanci čast, s katero pa najbrž potem služinjo v taki ali drugačni obliki vse življenje. Upravičeno.

  4. Saj tudi razne Folklorne skupine, promovirajo Slovenijo v svetu in prikazujejo kulturno dediščino, s katero se ponašamo, pa ne dobivajo nagrad. Še za obleko morajo poskrbeti večinoma sami.

Komentiraj