Migracijski dogovor med Evropsko unijo in Tunizijo. Evropa upa na omejitev migracij.

vir: Twitter @vonderleyen
Evropska unija in Tunizija sta podpisali memorandum o soglasju za strateško in celovito partnerstvo na področju nezakonitih migracij, gospodarskega razvoja in obnovljivih virov energije.

Dogovor, ki vključuje tudi finančno pomoč, je bil sklenjen v času, ko je Tunizija od februarja pod udarom zaradi ravnanja z migranti, potem ko je predsednik Kais Saied "horde" migrantov iz držav podsaharske Afrike obtožil zarote za spremembo demografske sestave države.

Tunizija je od italijanskega otoka Lampedusa oddaljena približno 130 kilometrov in je že dolgo izhodiščna točka za migrante, ki tvegajo nevarna potovanja po morju na provizoričnih čolnih v upanju, da bodo dosegli Evropo.

Mednarodna organizacija za migracije je navedla, da je leta 2022 v Sredozemlju umrlo ali izginilo 2406 migrantov, v prvi polovici leta 2023 pa je bilo zabeleženih najmanj 1166 smrtnih žrtev ali izginulih.

Zaostrene razmere v Tuniziji


V tej severnoafriški državi, ki je zaradi pomanjkanja denarja ključna pot za migrante, ki se poskušajo prebiti v Evropo, se je od takrat povečalo število rasno motiviranih napadov.

Napetosti so se zaostrile, ko je bil 3. julija v spopadu med domačini in migranti v mestu Sfax ubit Tunizijec. Od takrat je na stotine migrantov zapustilo svoje domove v Tuniziji ali pa so jih prisilno izselili in pregnali na puščavska območja ob mejah z Alžirijo in Libijo.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v govoru v tunizijski predsedniški palači dejala, da je cilj nedeljskega dogovora vlaganje v skupno blaginjo. Von der Leynova je dejala, da bolj kot kdaj koli prej potrebujemo učinkovito sodelovanje na področju migracij, in napovedala večje sodelovanje v boju proti mrežam tihotapcev in trgovcev z ljudmi ter pri operacijah iskanja in reševanja.

Spremljala sta jo italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni in njen nizozemski kolega Mark Rutte, ki sta bila junija v Tuniziji na pogovorih o načinih zajezitve nezakonitih migracij.

Dobra novica za Italijo?


Melonijeva je v nedeljo pozdravila nov in pomemben korak pri reševanju migracijske krize ter povabila Saieda na mednarodno konferenco o migracijah 23. julija. Rutte pa je dejal, da imata od sporazuma koristi tako Evropska unija kot tunizijsko ljudstvo, in opozoril, da je EU največja trgovinska partnerica Tunizije. Sporazum zajema tudi finančno pomoč šolam v Tuniziji in pobude za obnovljive vire energije.

Saied je medtem pozval k skupnemu sporazumu o nehumanem priseljevanju in (prisilnih) selitvah ljudi, ki jih izvajajo kriminalne združbe. Vztrajal je, da je Tunizija migrantom z neomejeno velikodušnostjo dala vse, kar lahko ponudi.

Junija je von der Leynova Tuniziji ponudila 105 milijonov evrov v podporo ukrepom za zajezitev nezakonitih migracij in 150 milijonov evrov takojšnje pomoči ter dolgoročno posojilo v višini približno 900 milijonov evrov.

https://twitter.com/MinPres/status/1680624630984310787

Tunizija cilja na dolgoročno posojilo


Toda dolgoročno posojilo bi bilo odvisno od odobritve skoraj 2 milijardi dolarjev vrednega posojila, ki ga trenutno odobrava Mednarodni denarni sklad in je zastalo zaradi razhajanj s Saiadom, ki je od leta 2021 prevzel skoraj vsa pooblastila za upravljanje.

Von der Leynova je dejala, da je EU še naprej pripravljena podpreti Tunizijo in zagotoviti sredstva, takoj ko bodo izpolnjeni potrebni pogoji.

Toda Saied je večkrat zavrnil, kot pravi, diktat Mednarodnega denarnega sklada pred odobritvijo posojila, čeprav se država bori s hromečo inflacijo in dolgom, ocenjenim na približno 80 % njenega bruto domačega proizvoda.

V nedeljo je Saied vztrajal pri svojem in dejal, da zavrača zahteve MDS po ukinitvi subvencij za osnovne proizvode in storitve, zlasti nafto in elektriko, ter po prestrukturiranju 100 podjetij v državni lasti. "Najti moramo načine za sodelovanje zunaj okvira monetarnih institucij, ki so bile ustanovljene po drugi svetovni vojni," je dejal.

Komu in koliko EU plačuje za zajezitev migracijskih tokov?


Poleg 6 milijard evrov, ki so od leta 2016 namenjene Turčiji, je 60 milijonov evrov namenjenih novemu migracijskemu svežnju za Zahodni Balkan, 120 milijonov evrov Egiptu in 152 milijonov evrov Maroku.

Vendar pa denarja ne prejemajo le sosednje države. Nigerija je na primer dobila 28,4 milijona EUR kot "podporo vladi za migracije", Bangladeš 55 milijonov EUR in Pakistan 59 milijonov EUR za različne programe, vključno z reintegracijo svojih državljanov, ki so bili poslani nazaj iz Evrope.

Po mnenju Sergia Carrere, višjega raziskovalca pri CEPS, ki je prav tako kritiziral pomanjkanje preglednosti, je dejansko zelo težko dobiti pregled nad vsemi sredstvi, ki jih porabi EU. "Obstaja obsežna, razdrobljena in zelo zapletena pokrajina sredstev, ki jih EU uporablja v praksi za financiranje prednostnih nalog, povezanih z upravljanjem migracij," je Carrera povedal za Euronews.

"Imamo sklad za azil in migracije (AMIF), ki je sklad za notranje zadeve, imamo pa tudi sosedske in razvojne sklade. Zaradi te slike je v bistvu nemogoče, da bi kdor koli zares razumel, kaj in kje je EU financirala. Najbolj zaskrbljujoči pa so vplivi teh skladov na človekove pravice, pravno državo in demokracijo," je dodal.

Libija je ena od najbolj zaskrbljujočih situacij. EU je leta 2017 začela izvajati misijo Podpora za integrirano upravljanje meja in migracij v Libiji (SIBMMIL). Njena vrednost znaša do 59 milijonov EUR in vključuje dobavo devetih plovil za operacije iskanja in reševanja ter usposabljanje več kot 100 pripadnikov libijske obalne straže, korpusa, ki ga več združenj obtožuje kršitev človekovih pravic, in misije Združenih narodov za ugotavljanje dejstev.

Tunizijska opozicija kritična do Evropske unije


Otroci uglednih zaprtih tunizijskih sodnikov in politikov so Evropsko unijo obtožili, da se je izneverila svojim vrednotam, saj opravičuje režim predsednika Kaisa Saieda v upanju, da bo ta lahko zajezil tok migrantov v Evropo.

Kaouther Ferjani, hči Saida Ferjanija, vidnega zaprtega predstavnika največje tunizijske politične stranke Ennahda, je na tiskovni konferenci v Haagu po srečanjih v Evropi in Združenem kraljestvu pred kratkim dejala, da je z žalostjo ugotovila, da v Tuniziji ni nikjer opaziti vrednot demokracije in človekovih pravic. Ni doslednosti, je še dejala.

"Ta predsednik ne bo uporabil denarja za zajezitev migracij, ampak bo državo popeljal v stanje še večjega obupa. Sklene te dogovore z Evropo, nato pa reče, da ne bo dovolil, da bi bila Tunizija zapor na prostem ali da bi delovala kot evropska mejna policija. Moja največja zahteva je, da se evropski davkoplačevalci vprašajo, kje se dejansko porablja njihov denar. Ta denar potrebuje za svoje varnostne službe in plače javnih uslužbencev," je povedala v svojem govoru.


Dr. Yusra Ghannouchi, hči Racheda Ghannouchija, aretiranega predsednika parlamenta, je politiko EU označila za "kratkovidno, kontraproduktivno in nevarno": "Ta predsednik ne more rešiti gospodarskih težav Tunizije, saj jih je sam ustvaril. Obup spodbuja migracije. Njegova edina rešitev je iskanje grešnih kozlov, sodnikov, tujih sil, Mednarodnega denarnega sklada in migrantov. Ta posojila in priložnosti za fotografiranje iz Evrope ga le legitimirajo."
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike