Maria Fuster: Ne smemo levici prepuščati, da določa agendo, ampak sami odpirajmo teme, ki so za nas pomembne (2. del)

POSLUŠAJ ČLANEK
V prvem delu intervjuja z Mario Fuster, nekdanjo članico mednarodnega odbora španske ljudske stranke, ki je bil na Domovini objavljen včeraj, smo se pogovarjali o situaciji na Kubi in v Venezueli. V drugem delu intervjuja pa smo se osredotočili na Evropo in situacijo krščanske demokracije na stari celini.
[su_note]Maria Fuster je diplomirana pravnica in ekonomistka z izkušnjami tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Med leti 2002 in 2016 je bila članica mednarodnega odbora Španske ljudske stranke, od leta 2004 do leta 2010 je delala tudi v Evropskem parlamentu. Bila je tudi generalna sekretarka EDS (Evropski demokratski študentje) in podpredsednica Evropskega podmladka Evropske ljudske stranke YEPP (Mladina Evropske ljudske stranke).
Predava na številnih kongresih, svetovala je že več latinsko-ameriškim strankam, Venezuelski in Kubanski opozciji pa pomaga pri mednarodni prepoznavnosti njihovega boja za demokracijo.[/su_note]
V Evropi nekateri opozarjajo, da že opažajo prve znake totalitarizma. Jih vidite tudi sami? Se tudi v Evropi podajamo na pot Kube in Venezuele?
Nismo še tam. Se mi pa zdi, da nekatere stvari jemljemo kot samoumevne. Pozabili smo, kako težko je bilo zgraditi Evropsko unijo. EU je uspešen projekt brez primerjave v zgodovini humanitarnosti. Pozabljamo, da je prinesla mir, razvoj, bratstvo med države, kjer tega ni bilo nikoli prej.
Ko gledam razvoj dogodkov, kakršen se dogaja marsikje po Evropi, denimo v Makedoniji, na Poljskem, Madžarskem in še marsikje drugje, me skrbi. Vsak dan moramo vztrajati v boju za svobodo in nikoli obupati. Ničesar ne jemljimo kot samo po sebi umevno. Ne pozabimo; prva in druga svetovna vojna sta se dogajali pred 100 oz. 80 leti. To sploh ni tako daleč nazaj.
Je pa Evropska unija pomembno orodje v boju za ohranjanje svobode govora in vladavine prava v državah članicah. Ko gre kakšna predaleč, zaenkrat mehanizmi EU še delujejo in to me nekoliko pomirja. Ne sme pa nas to uspavati.
Mislim, da bi morali tudi nadaljevati v smeri skupne vojske, zunanje politike in migracijske politike. Na ta način lahko EU raste in napreduje.
Vas skrbi širjenje politične korektnosti v Evropski uniji?
Politična korektnost je nekaj, česar nikoli ne prakticiram, je ne spoštujem in je ne bom nikoli branila. To je vse, kar imam o njej povedati.
Španska ljudska stranka (EPP) je pred kratkim zmagala na regionalnih volitvah v Madridu. Zbrala je več glasov kot socialisti, zeleni in levica skupaj. V Evropi običajno opažamo trend, da so mesta bolj nagnjena v levo, podeželje pa bolj v desno. Kako je torej konzervativna ljudska stranka uspela s tako večino osvojiti Madrid?
Ko z nečim eksperimentiraš, moraš začeti na manjšem, da lahko hitreje vidiš rezultate. To se je zgodilo v Madridu. Ko je udarila pandemija, so vse regije zgolj sledile toku. Lokalna vlada v Madridu pa se je odločila za kombiniran pristop, ki upošteva tako zdravstveni kot ekonomski vidik. Niso povsem zaprli mesta, ampak so omejili število strank v posameznih obratih. Istočasno so znižali davke. Barom so oprostili tudi plačilo licenc, ki jih morajo sicer plačevati za zunanje terase. Dokaj liberalne iniciative, ki pa so delovale.
Ko se znajdemo v izrednih situacijah, ljudje ne volijo po prepričanjih, ampak volijo rezultate. Ko so ljudje videli, kako težke razmere vladajo v drugih regijah, kjer je bilo vse zaprto in ni bilo nobene pomoči, število okužb pa enako ali višje kot v Madridu, so podprli ljudsko stranko, ki je pokazala rezultat. Niso je volili zato, ker je konzervativna, ampak, ker se je borila za delovna mesta in ohranitev svobode.
Ljudem je dala svobodo, da ostanejo doma ali pa ob smiselnih ukrepih in omejitvah nadaljujejo javno življenje. Zaradi te svobode so ljudje prevzeli odgovornost in znova podprli ljudsko stranko. Ker so jim bili všeč ukrepi, ki jih je izvajala.
Ko bomo imeli splošne volitve, bodo mnogi isti ljudje volili socialiste. Na državni ravni je težje videti rezultate konkretnih politik kot na lokalni ravni. Zato mnogi lokalno volijo z razumom, na državni ravni pa po srcu.
Kaj bi bilo treba spremeniti, da bi ljudje tudi »s srcem« volili konzervativno?
Zagotovo je en del rešitve boljša komunikacija. Desnica je preveč politično korektna. Desni politiki se vedno fokusirajo na to, da predstavljajo svoje politike in programe, ne upajo pa si napasti nasprotnikov, čeprav ti napadajo njih. To se mora spremeniti. Potrebujejo tudi kakšnega »rotvajlerja« v ekipi.
Pogosto poudarjate, da konzervativci nimajo dobro izdelanih odnosov z javnostmi. Zakaj se ne znajo tako dobro prodati volivcem kot levičarji?
Zdi se mi, kot da bi še vedno čutili neko krivdo za stvari, ki so se zgodile v preteklosti. Še vedno se opravičujemo za stvari, ki jih niti mi, niti naši starši, niti naši stari starši niso naredili. Te stvari so mimo, nimamo se kaj opravičevati zanje. Jaz se opravičujem samo za stvari, ki jih jaz naredim, ali pa morda stvari, ki jih naredi moja generacija.
Šele ko se bomo znebili teh kompleksov, ki jih imamo, in začeli govoriti odkrito in brez razmišljanja o politični korektnosti, bomo dosegli mladino. Na volitvah ne zmagujemo več, ker ne dosegamo mladih. Mlade privlači gola resnica, brez korektnosti. Jaz nimam težave povedati česarkoli, tudi tega, da je bil Che Guevara enako slab kot Hitler. Na Evropskih volitvah so volivci EPP najstarejši. Mladina voli liberalce, socialiste in zelene. Enostavno ne verjamejo v to, kar govorijo krščanskodemokratske in desne stranke. Biti moramo bolj prepričljivi.
Če pogledamo agendo EPP pred dvajsetimi leti in danes, opazimo precejšen premik v levo. Vidite v tem problem? Bi se morala EPP vrniti proti desni?
Mislim, da moramo znova prevzeti vodstvo. Ne zdi se mi, da se je EPP premaknila v levo, ampak da smo levim strankam prepustili določanje tega, katere teme bodo v posameznem trenutku osrednje teme političnih debat. To vodstvo moramo vzeti nazaj.
Naj ponazorim s primerom. V Španiji danes pod socialistično-komunistično vlado razpravljamo o evtanaziji, gender temah in podobnem. Mi vstopamo v te debate, medtem ko bi v resnici morali debatirati o tem, zakaj vlada dviguje davke za podjetnike medtem ko bolj kot kadarkoli potrebujemo samozaposlene ljudi. Zakaj debatiramo o tem, ali bi morala podjetja obvezno imeti 50 % žensk na vodilnih položajih, če bi v resnici morali odpravljati brezposelnost med mladimi, ženskami in na splošno.
Zakaj govorimo o tem, ali bi moral Twitter cenzurirati sovražni govor, medtem ko bi se morali vprašati o smiselnosti tega, da imamo javno televizijo? In če že imamo javno televizijo, zakaj je vlada tista, ki imenuje vse vodilne kadre na javni televiziji, ki nato določajo uredniško politiko in mnenje?
Namesto, da bi imeli svojo agendo, le sledimo levici. In če le sledimo levici, vedno izgubimo. Če vodiš, sam izbiraš bitke, ki jih boš boril, in se nanje pripraviš. Če pa nisi pripravljen, te bitke presenetijo. Nič ni narobe, če desne stranke odpirajo druge teme kot leve. Na tak način lahko volivci spoznajo, kaj kdo zagovarja in izberejo tistega, ki zagovarja njim pomembnejše. Mene ne zanima mnenje stranke glede teme, ki me ne zanima. Po mojem mnenju tako ne gre za premikanje proti levi, ampak za to, da bi morali imeti svojo lastno politično agendo in jo voditi.
Omenjate javno televizijo. Zakaj menite, da nima smisla imeti javne televizije?
V Španiji imamo javno televizijo Radio-televizija Španije ima štiri TV in štiri radijske kanale. Potem ima še vsaka regija posebej dva TV kanala in vsaj eno radijsko postajo.
Sama menim, da bi morala javna podjetja skrbeti samo za tiste storitve in dobrine, za katere ni zasebnih podjetij, ki bi jih ponujala. V primeru televizije temu nikakor ni tako.
Morda bi se strinjala, da bi imeli en javni televizijski kanal, če bi bil povsem neodvisen in 100 % informativen. Španska javna televizija pa prikazuje tudi serije, nemške filme, ki jih nihče ne gleda in vsak mesec ustvarja izgubo. Nimajo niti reklam, ker nihče noče oglaševati na javni televiziji. Vse, kar ponujajo, so res slabe limonade brez reklam.
Ko omenjate vodenje lastnih agend – koliko je tukaj krivda politikov, da ne vodijo lastnih agend, koliko pa nekatere teme mediji vsiljujejo na agendo?
Mediji veliko manipulirajo z agendami. Živimo v času krize medijske objektivnosti. Mediji postajajo vse bolj neuporabni. Večina jih je uslužnih določenim strankam ali velikim podjetnikom. Namesto, da bi podajali novice, prodajajo mnenja.
Seveda branim svobodo govora. Ampak kljub temu menim, da bi mediji morali obveščati kolikor je le mogoče objektivno, razen če označiš oz. napoveš, da gre za komentar. Kar pa predstavljaš kot novico, naj bo novica, ne da bi vključevala mnenje.
Kako to doseči?
Podobno kot pri politikih, moramo biti kritični tudi do novinarjev. Novinarji se morajo vrniti k osnovam in se zavedati, da je njihova naloga informiranje in ne podajanje mnenja, razen, če so posebej vprašani po njem.
[su_note]Preberite še prvi del intervjuja: Z ukrepi zoper elito jih prisilimo k pogajanjem [/su_note]
[su_note]Maria Fuster je diplomirana pravnica in ekonomistka z izkušnjami tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Med leti 2002 in 2016 je bila članica mednarodnega odbora Španske ljudske stranke, od leta 2004 do leta 2010 je delala tudi v Evropskem parlamentu. Bila je tudi generalna sekretarka EDS (Evropski demokratski študentje) in podpredsednica Evropskega podmladka Evropske ljudske stranke YEPP (Mladina Evropske ljudske stranke).
Predava na številnih kongresih, svetovala je že več latinsko-ameriškim strankam, Venezuelski in Kubanski opozciji pa pomaga pri mednarodni prepoznavnosti njihovega boja za demokracijo.[/su_note]
V Evropi nekateri opozarjajo, da že opažajo prve znake totalitarizma. Jih vidite tudi sami? Se tudi v Evropi podajamo na pot Kube in Venezuele?
Nismo še tam. Se mi pa zdi, da nekatere stvari jemljemo kot samoumevne. Pozabili smo, kako težko je bilo zgraditi Evropsko unijo. EU je uspešen projekt brez primerjave v zgodovini humanitarnosti. Pozabljamo, da je prinesla mir, razvoj, bratstvo med države, kjer tega ni bilo nikoli prej.
Ko gledam razvoj dogodkov, kakršen se dogaja marsikje po Evropi, denimo v Makedoniji, na Poljskem, Madžarskem in še marsikje drugje, me skrbi. Vsak dan moramo vztrajati v boju za svobodo in nikoli obupati. Ničesar ne jemljimo kot samo po sebi umevno. Ne pozabimo; prva in druga svetovna vojna sta se dogajali pred 100 oz. 80 leti. To sploh ni tako daleč nazaj.
Je pa Evropska unija pomembno orodje v boju za ohranjanje svobode govora in vladavine prava v državah članicah. Ko gre kakšna predaleč, zaenkrat mehanizmi EU še delujejo in to me nekoliko pomirja. Ne sme pa nas to uspavati.
Mislim, da bi morali tudi nadaljevati v smeri skupne vojske, zunanje politike in migracijske politike. Na ta način lahko EU raste in napreduje.
Vas skrbi širjenje politične korektnosti v Evropski uniji?
Prva in druga svetovna vojna sta se dogajali pred 100 oz. 80 leti. To sploh ni tako daleč nazaj.
Politična korektnost je nekaj, česar nikoli ne prakticiram, je ne spoštujem in je ne bom nikoli branila. To je vse, kar imam o njej povedati.
Španska ljudska stranka (EPP) je pred kratkim zmagala na regionalnih volitvah v Madridu. Zbrala je več glasov kot socialisti, zeleni in levica skupaj. V Evropi običajno opažamo trend, da so mesta bolj nagnjena v levo, podeželje pa bolj v desno. Kako je torej konzervativna ljudska stranka uspela s tako večino osvojiti Madrid?
Ko z nečim eksperimentiraš, moraš začeti na manjšem, da lahko hitreje vidiš rezultate. To se je zgodilo v Madridu. Ko je udarila pandemija, so vse regije zgolj sledile toku. Lokalna vlada v Madridu pa se je odločila za kombiniran pristop, ki upošteva tako zdravstveni kot ekonomski vidik. Niso povsem zaprli mesta, ampak so omejili število strank v posameznih obratih. Istočasno so znižali davke. Barom so oprostili tudi plačilo licenc, ki jih morajo sicer plačevati za zunanje terase. Dokaj liberalne iniciative, ki pa so delovale.
Ko se znajdemo v izrednih situacijah, ljudje ne volijo po prepričanjih, ampak volijo rezultate. Ko so ljudje videli, kako težke razmere vladajo v drugih regijah, kjer je bilo vse zaprto in ni bilo nobene pomoči, število okužb pa enako ali višje kot v Madridu, so podprli ljudsko stranko, ki je pokazala rezultat. Niso je volili zato, ker je konzervativna, ampak, ker se je borila za delovna mesta in ohranitev svobode.
Ljudem je dala svobodo, da ostanejo doma ali pa ob smiselnih ukrepih in omejitvah nadaljujejo javno življenje. Zaradi te svobode so ljudje prevzeli odgovornost in znova podprli ljudsko stranko. Ker so jim bili všeč ukrepi, ki jih je izvajala.
Ko bomo imeli splošne volitve, bodo mnogi isti ljudje volili socialiste. Na državni ravni je težje videti rezultate konkretnih politik kot na lokalni ravni. Zato mnogi lokalno volijo z razumom, na državni ravni pa po srcu.
Kaj bi bilo treba spremeniti, da bi ljudje tudi »s srcem« volili konzervativno?
Mlade privlači gola resnica, brez korektnosti.
Zagotovo je en del rešitve boljša komunikacija. Desnica je preveč politično korektna. Desni politiki se vedno fokusirajo na to, da predstavljajo svoje politike in programe, ne upajo pa si napasti nasprotnikov, čeprav ti napadajo njih. To se mora spremeniti. Potrebujejo tudi kakšnega »rotvajlerja« v ekipi.
Pogosto poudarjate, da konzervativci nimajo dobro izdelanih odnosov z javnostmi. Zakaj se ne znajo tako dobro prodati volivcem kot levičarji?
Zdi se mi, kot da bi še vedno čutili neko krivdo za stvari, ki so se zgodile v preteklosti. Še vedno se opravičujemo za stvari, ki jih niti mi, niti naši starši, niti naši stari starši niso naredili. Te stvari so mimo, nimamo se kaj opravičevati zanje. Jaz se opravičujem samo za stvari, ki jih jaz naredim, ali pa morda stvari, ki jih naredi moja generacija.
Šele ko se bomo znebili teh kompleksov, ki jih imamo, in začeli govoriti odkrito in brez razmišljanja o politični korektnosti, bomo dosegli mladino. Na volitvah ne zmagujemo več, ker ne dosegamo mladih. Mlade privlači gola resnica, brez korektnosti. Jaz nimam težave povedati česarkoli, tudi tega, da je bil Che Guevara enako slab kot Hitler. Na Evropskih volitvah so volivci EPP najstarejši. Mladina voli liberalce, socialiste in zelene. Enostavno ne verjamejo v to, kar govorijo krščanskodemokratske in desne stranke. Biti moramo bolj prepričljivi.
Če pogledamo agendo EPP pred dvajsetimi leti in danes, opazimo precejšen premik v levo. Vidite v tem problem? Bi se morala EPP vrniti proti desni?
Mislim, da moramo znova prevzeti vodstvo. Ne zdi se mi, da se je EPP premaknila v levo, ampak da smo levim strankam prepustili določanje tega, katere teme bodo v posameznem trenutku osrednje teme političnih debat. To vodstvo moramo vzeti nazaj.
Naj ponazorim s primerom. V Španiji danes pod socialistično-komunistično vlado razpravljamo o evtanaziji, gender temah in podobnem. Mi vstopamo v te debate, medtem ko bi v resnici morali debatirati o tem, zakaj vlada dviguje davke za podjetnike medtem ko bolj kot kadarkoli potrebujemo samozaposlene ljudi. Zakaj debatiramo o tem, ali bi morala podjetja obvezno imeti 50 % žensk na vodilnih položajih, če bi v resnici morali odpravljati brezposelnost med mladimi, ženskami in na splošno.
Zakaj govorimo o tem, ali bi moral Twitter cenzurirati sovražni govor, medtem ko bi se morali vprašati o smiselnosti tega, da imamo javno televizijo? In če že imamo javno televizijo, zakaj je vlada tista, ki imenuje vse vodilne kadre na javni televiziji, ki nato določajo uredniško politiko in mnenje?
Namesto, da bi imeli svojo agendo, le sledimo levici. In če le sledimo levici, vedno izgubimo. Če vodiš, sam izbiraš bitke, ki jih boš boril, in se nanje pripraviš. Če pa nisi pripravljen, te bitke presenetijo. Nič ni narobe, če desne stranke odpirajo druge teme kot leve. Na tak način lahko volivci spoznajo, kaj kdo zagovarja in izberejo tistega, ki zagovarja njim pomembnejše. Mene ne zanima mnenje stranke glede teme, ki me ne zanima. Po mojem mnenju tako ne gre za premikanje proti levi, ampak za to, da bi morali imeti svojo lastno politično agendo in jo voditi.
Omenjate javno televizijo. Zakaj menite, da nima smisla imeti javne televizije?
Živimo v času krize medijske objektivnosti. Mediji postajajo vse bolj neuporabni.
V Španiji imamo javno televizijo Radio-televizija Španije ima štiri TV in štiri radijske kanale. Potem ima še vsaka regija posebej dva TV kanala in vsaj eno radijsko postajo.
Sama menim, da bi morala javna podjetja skrbeti samo za tiste storitve in dobrine, za katere ni zasebnih podjetij, ki bi jih ponujala. V primeru televizije temu nikakor ni tako.
Morda bi se strinjala, da bi imeli en javni televizijski kanal, če bi bil povsem neodvisen in 100 % informativen. Španska javna televizija pa prikazuje tudi serije, nemške filme, ki jih nihče ne gleda in vsak mesec ustvarja izgubo. Nimajo niti reklam, ker nihče noče oglaševati na javni televiziji. Vse, kar ponujajo, so res slabe limonade brez reklam.
Ko omenjate vodenje lastnih agend – koliko je tukaj krivda politikov, da ne vodijo lastnih agend, koliko pa nekatere teme mediji vsiljujejo na agendo?
Mediji veliko manipulirajo z agendami. Živimo v času krize medijske objektivnosti. Mediji postajajo vse bolj neuporabni. Večina jih je uslužnih določenim strankam ali velikim podjetnikom. Namesto, da bi podajali novice, prodajajo mnenja.
Seveda branim svobodo govora. Ampak kljub temu menim, da bi mediji morali obveščati kolikor je le mogoče objektivno, razen če označiš oz. napoveš, da gre za komentar. Kar pa predstavljaš kot novico, naj bo novica, ne da bi vključevala mnenje.
Kako to doseči?
Podobno kot pri politikih, moramo biti kritični tudi do novinarjev. Novinarji se morajo vrniti k osnovam in se zavedati, da je njihova naloga informiranje in ne podajanje mnenja, razen, če so posebej vprašani po njem.
[su_note]Preberite še prvi del intervjuja: Z ukrepi zoper elito jih prisilimo k pogajanjem [/su_note]
Povezani članki
Zadnje objave

Odmev tedna: Za denar gre
8. 12. 2023 ob 19:31

Kaj zahteva javni sektor in kako so rasli število ter stroški zaposlenih
7. 12. 2023 ob 19:21

»Santo subito«: Miklavž z Rdečega otoka
7. 12. 2023 ob 12:01
Ekskluzivno za naročnike

»Santo subito«: Miklavž z Rdečega otoka
7. 12. 2023 ob 12:01

Alenka Puhar priporoča delo o vznemirljivem in zamolčanem življenju izseljenca
7. 12. 2023 ob 11:56

Domovina 126: Pedro Opeka – Miklavž z Madagaskarja
6. 12. 2023 ob 11:25
Prihajajoči dogodki
DEC
09
Javni rožni venec na Kongresnem trgu
06:30 - 07:15
DEC
09
Dan odprtih vrat na Škofijski gimnaziji Vipava
09:00 - 12:00
DEC
09
Klepet - Sonja Porenta
18:00 - 19:00
DEC
11
Brati gore | Triglav je naš ob 130-letnici PZS v Kamniku
18:00 - 19:00
DEC
11
10 mesecev v Srednji Ameriki - potopisno predavanje
19:45 - 20:45
Video objave

Odmev tedna: Za denar gre
8. 12. 2023 ob 19:31

Odmev tedna: Kadrovske zagate in prisilno delo
1. 12. 2023 ob 20:31

Vroča tema: Obnova po poplavah poteka prepočasi, vsak večji dež nas spravi na obrate!
29. 11. 2023 ob 18:35
Izbor urednika

Tri lekcije zgodbe o donacijah za "herojskega gasilca" Sandija Zajca
3. 12. 2023 ob 18:07

Čari "prekarnega dela" in država, ki ne zaupa svojim državljanom
28. 11. 2023 ob 7:22
8 komentarjev
irena
Le zakaj konzervativci ne znamo ''dobro komunicirati''?? Mogoče zato, ker so večinoma vsi MSM levi?? Tudi Janša bi dobro komuniciral, če bi bili MSM resnicoljubni in nepolitični.
Rajko Podgoršek
Pohvala za intervju, strinjam pa se z komentatorji 'Gregor', 'Štajerc' ter 'Friderik'.
Knjigo Contrerasa ter Poola tudi sam poznam in sem jo dejansko tudi prebral. Popravite me, če se motim, ampak mislim, da so Kombinatke na knjižnem sejmu uprizorile protest ob njeni javni predstavitvi na stojnici Družine pred leti???? Mislim, da je pred leti o knjigi na svojem blogu pisal pater Cestnik (pozna situacijo v Španiji, je študiral v Madridu)? Očitno so Kombinatke vedele, zakaj je knjiga "nevarna" še veliko bolj kot to vedo številni samooklicani "konservativci" ;);)
Na Domovini smo že razglabljali o tem, da je EPP šla relativno zelo v levo v zadnjih 20 letih. Konkurenca na evropskem nivoju so ECR (ki v Sloveniji zanimivo nimajo člana!). Slovenske članice EPP-ja (SDs, NSi, SLS) so relativno res zmerne in nekaterim pozicijam ECR je še v bistvu najbližje SDS. Spravljiva drža pa ima tudi meje, kar je izkusil tudi desno sredinski in zmerni Tonin in njegova NSi (ravno pred dnevom so jih javno napadli).
Očitno bodo iz Španije prišli prvi vzgibi po reformi EPP-ja, kar je nekoliko presenetljivo. Namreč v katoliškem smislu Španija nima kakšnega zasuka bolj v orto smer (kot je to npr. v Franciji) zato je zanimivo, zakaj se politična slika v Španiji (Vox + spremembe v PP - Partido Popolar) izključuje s špansko Cerkveno sliko. Tu je Španija bolj podobna Italiji kot pa Franciji.
Morda zanimiva tema za kakšnega avtorja? ;) Še enkrat pohvala uredništvu za intervju (opomba: mogoče bi pridobili še kakšnega intervjuvanca iz Vox-a?).
darko
ta ženska je že preveč dolgo vpeta v €U strukture. se pa v marsičem strinjam z njo...
Alojzij Pezdir
"Podobno kot pri politikih, moramo biti kritični tudi do novinarjev. Novinarji se morajo vrniti k osnovam in se zavedati, da je njihova naloga informiranje in ne podajanje mnenja, razen, če so posebej vprašani po njem."
Žal se tega zaveda vse manj medijskih lastnikov, menedžerjev, urednikov in novinarjev, ki nas skušajo vseskozi večinoma ne-profesionalno in ne-etično posiljevati z lastnimi političnimi interpretacijami resničnosti ter nas "vzgajati", včasih tudi že na silo "eksercirati" za volivce njihove politične opcije ali potrošnike njihovih kapitalskih lastnikov oz. upravljalcev.
Vse manj je medijskih lastnikov, menedžerjev, urednikov in novinarjev, ki bi "medij" razumeli kot objektivnega in nepristranskega "posrednika" vsega relevantnega dogajanja v družbenem okolju, kot demokratično široko razprto, svobodno in konkurenčno tribuno vseh demokratičnih in politično pluralnih pobud in projektov, kot semenj vseh ustavno in zakonsko dovoljenih in dopustnih poslovnih in podjetniških pobud, inovacij, procesov ...
Nasprotno. Vse več je ne-profesionalno in ne-etično enostranskih in pristranskih medijskih agitatorjev in propagandistov posameznih političnih strank, znotraj-strankarskih frakcij in sekt, ideologij in lažnih populističnih ideoloških fantazem, totalitarcev v imenu parcialnih političnih in/ali komercialnih interesov itd., itn.
Ne! Prav zares ni nobenega razloga, da bi "na besedo" zaupali samopašnim medijem in egocentričnim novinarskim profesionalcem ter da bi jim verjeli na besedo bolj kot verjamemo kateremu koli politiku, estradnemu medijskemu zvezdniku, populistično razbobnanemu lažnemu preroku in lažnemu izboljševalcu sveta.
Vse družbeno zlo se vselej namreč začne "z besedo", najpogosteje objavljeno v brezvestnih posrednikih in koristoljubnih prodajalcih lažne "resnice" in resnične "laži".
Teodor
Gospodična je gobalistka, takih pa bi se morali na daleč ogibati. Španska ljudska stranka podpira Soroša in njegovo agendo. Podprli so tudi zaganjanje proti Madžarski in Poljski.
Med vrsticami je lepo povedala, da se njeni kompanjoni ne bodo upirali agendi skrajnih levičarjev. Njeni "konzervativci" bi nižali davke, levici pa pustili, da otokom spreminja spol. Bljak.
Friderik
Špansko Ljudsko stranko je v bolj aktivno držo prisilila konkurenčna stranka VOX, ki je na zadnjih državnih volitvah postala 3. najmočnejša stranka v parlamentu in edina, ki je proti balkanizaciji Španije. Edina, ki se upira LGTB+++ in drugim prismojenim ideologijam katerim je v preteklosti podlegala tudi PP. Takšnega voditelja stranke, kot je šef VOX a bi si šlovek želel tudi v Sloveniji. Če ne bi bilo te stranke, ki je prva "ukinila" politično korektnost, bi se PP že davno zlizala s PSOE (socialisti).
Štajerc
Ga. Maria Fuster- Intervju
Najprej vsa pohvala spletnemu portalu Domovini, da je pripravila in objavila ta odličen intervju v dveh delih.
Pri gospe Fusterjevi se takoj lahko vidi, da gre za zelo »prizemljeno« diplomirano pravnico in ekonomistko ter izkušeno političarko.
Zelo dobro prikaže dogajanje najprej na evropskem, predvsem t.i. desnem parketu z EPP na čelu in zelo koncizno opredeli to pravo defenzivno držo t.i. desnih strank, tako v Bruslju kot v njeni domovini Španiji. Desnica samo sledi agendam, ki jih na dnevni red forsira t.i. levica, ta desnica pa se večkrat samo neuspešno brani pred to - vse bolj agresivno - levico.
Namesto tega »braniteljstva«, v najboljšem primeru pa samo ohranjanja nekega »Status Quo«, bi morala desnica veliko bolj samozavestno naslavljati prave agende in teme, s katero bi prisilila levico, da bi se morala ukvarjati s pravimi, življenjsko pomembnimi ( že kar usodnimi) temami. /moja op.: ne pa s samo z nekimi psihično iztirjenimi LGTB zadevami in 'Gender' teorijami'/.
Za tiste bralce, ki bi želeli več zvedeti, kaj se dogaja na političnem parketu v Španiji, pa tudi v celi Evropi, predvsem na povezavi ali v razmerju z levičarskim strankami /Levico / in krščanstvom, bi zelo priporočil v branje odlično knjigo, ki sta jo napisala 2 španska profesorja filozofije prava Francisco J. Contreras & Diego Poole z naslovom:
NOVA LEVICA IN KRŠČANSTVO / Družina 2015 /.
Gregor
Ne smemo levici prepuščati, da določa agendo, ampak sami odpirajmo teme, ki so za nas pomembne
Točno to. Al se odzivamo na napade lai pa smo akterji dnevnopolitičnih tem. Voda je recimo ena zamujena. Samo, ko drugostran podcenjuješ (že četrtič al desetič 30letih), se ti zgodi voda... bomo videli končni izplen.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.