Levica bi imela referendum o dohodnini samo, če ne bi bil na dan volitev

vir: posnetek zaslona YT, TopNews
POSLUŠAJ ČLANEK
Levica se (še) ne more odločiti, ali bi podprla lastni predlog za posvetovalni referendum o spremembah Zakona o dohodnini; ta stranka namreč nasprotuje vladnemu predlogu za nižjo obdavčitev dohodkov, ki bi državljanom v roku štirih let vsako leto postopoma dvigoval neto prejemke.

Verjetno prenagljena poteza je naletela na neodobravanje ostalih KUL strank, Levica pa lahko računa na podporo poslancev vladne koalicije in njenih podpornikov.

Po petkovem srečanju koalicije na Brdu so v javnost prišle informacije, da vladna stran razmišlja, da bi podprla predlog Levice, če obstaja možnost, da se raferendum izvede na dan državnozborskih volitev. "Naj se končno Slovenci odločijo, ali so za to, da imajo večje plače, ali ne," je stališče vlade predstavil njen predsednik Janez Janša. Kot ugotavljamo v komentarju, je slednji s to potezo matiral Levico, hkrati pa lahko opazimo še eno točko razkola v KUL-u.

Nepremišljenost referenduma za levo opozicijo


Volivci bi na referendumu tako de facto podali mnenje o tem, ali hočejo višje plače ali ne, in kot poroča portal N1, je neimenovani sogovornik z leve povedal: "Takšne referendumske zgodbe ne moremo zmagati. Tudi če bomo še tako poudarjali, da bo država ostala brez denarja, bodo ljudje rekli, da država tako ali tako samo zapravlja." Kot še zapišejo, so KUL partnerji referendumsko zahtevo označili za "nepremišljeno" in tudi za "butasto".

Predloga Levice zato najverjetneje ne bodo podprli v nobeni KUL stranki, kar pomeni, da bi lahko uspel le ob skupni podpori Levice in koalicije. V tej navezi pa je Levica popolnoma odvisna od koalicije. To pa za levo opozicijo predstavlja bistveni problem: po zakonu mora biti referendum izveden v roku med 30 in 45 dni od dneva, ko je bil sprejet v DZ. Ker pa bi se glasovanje uvrstilo na sejo sredi marca, bi bil tako najverjetnejši datum za izvedbo referenduma 24. april, ko bodo potekale redne državnozborske volitve.

https://twitter.com/MatejTonin/status/1483468437846466563

Pojasnimo še, zakaj je predlagan zgolj posvetovalni referendum in ne zakonodajni. Posvetovalni se lahko razpiše za vsa področja pristojnosti državnega zbora, zakonodajnega pa omejuje Ustava RS, ki v svojem 90. členu določa področja, glede katerih se referendum ne sme razpisati, in to so (med drugim) tudi "zakoni o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter zakon, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna."

Pri Levici se o umiku svojega predloga "še pogovarjajo"


Kot je povedal koordinator stranke predlagateljice Luka Mesec, ta datum ne pride v poštev: "V Levici se nikakor ne strinjamo s tem, da bi bil tak referendum na dan volitev. Te volitve bodo plebiscit o tem, ali bo Slovenija ostala demokratična država, ali pa bomo dopustili, da Janša in njegova klika iz nje postavi kakšen osebni fevd. Volitve bodo plebiscit o tem, ali bomo imeli državo, ki bo garantirala zastonj zdravstvo, šolstvo, gradila stanovanja, postavljala železniške tire, ali pa jo bomo prepustili lobijem."

Glede na to, da Levica svari pred domnevno luknjo v državnem proračunu, ki bi z reformami nastala, je paradoksalno, da zavrača predlagani datum; referendum na katerikoli drug dan bi bil namreč več milijonov evrov dražji. Koordinator Mesec se je tudi izognil jasnim pojasnilom, ali bodo predlog umaknili; povedal je le, da se o umiku pogovarjajo, v smislu, da ne želijo, da se vsa teža prihodnosti zamegli zgolj z enim vprašanjem.

Na Domovini smo že predstavili raziskavo, ki dokazuje, da so nižji davki dobra naložba za prihodnost. Kaj pa bi državljanom predlagana reforma prinesla v praksi?

  • prejemniki minimalne plače bi na letni ravni letos prejeli 160 € več, leta 2025 pa 640 € več

  • prejemniki povprečne plače bi na letni ravni letos prejeli 260 € več, leta 2025 pa 1000 € več

  • prejemniki dohodkov v najvišjem dohodninskem razredu bi na letni ravni letos prejeli 2.130 € več, leta 2025 pa 3.480 € več

  • znižanje davčne osnove za osebe, starejše od 70 let v višini 1.500 €

  • znišanje obdavčitve najemnin na 15 %

  • znižanje deleža normiranih stroškov za ugotavljanje davčne osnove s 15 na 10 %

  • znižanje stopnje dohodnine od kapitala s 27,5 % na 25 %


Spomnimo: ker DZ predlagane davčne razbremenitve dohodkov ni potrdil v lanskem letu, državljani višjih plač v letošnjem letu še ne bodo deležni; spremembe so namreč načrtovane na letni ravni. Edina možnost tako predstavlja uvedba retroaktivnosti (da zakon velja za nazaj), ki je možna, če zakon nikomur nič ne odvzema.

Spor okoli dohodninske reforme ima sicer že dolgo brado. Medtem, ko so zagovorniki poudarjali, da so takšne reforme nujne za rast in razvoj, pa so nasprotniki trdili, da gre za praznjenje državnega proračuna; tudi koordinator Mesec je danes izjavil, da naj bi šlo za povzročanje 800 milijonskega primanjkljaja, a kot je znano, vladni izračuni kažejo popolnoma drugačno sliko.

S pojasnjevanjem, zakaj nasprotujejo višjim plačam državljanov, so imeli precej težav tudi sindikati, ki so zakon označili za "kapljo čez rob". A kot smo pri Domovini že pojasnili, so sindikati s svoji držo zatajili pri svojem temeljnem poslanstvu, saj niso delovali v korist delavca, pač pa so njihova dejanja podrejena političnim ciljem leve opozicije.



https://twitter.com/MBAndrijanic/status/1483495620425957382

 
KOMENTAR: Rok Frelih
Kako si Levica z naivnostjo zabija avtogole
Levica je z referendumskim predlogom vladi Janeza Janše podarila lepo priložnost, da pridobi boljši volilni rezultat. Poteza je bila, kot pravilno ugotavljajo ostali KUL partnerji, naivna, saj bi ljudi spraševali, ali želijo višje plače, ali ne. Volilcu bi bilo seveda kristalno jasno, koga naj voli, če želi imeti več denarja v žepu (ne pozabimo, v štirih letih bi neto pridobili eno plačo več na leto). Janša je kot izkušen politik to priložnost s pridom izkoristil. Celotna leva sfera, vključno s sindikati, ki s svojimi stališči puščajo na cedilu tako delavce kot delodajalce, si še vedno beli glavo, kako pojasniti državljanom, naj se zaradi anti-Janša razpoloženja odrečejo dodatnemu denarju. Levica je naivno verjela, da ljudje sovražijo Janšo do te mere, da bi se odrekli večjim plačam in ugodnejšemu poslovnemu okolju. Pa je to res? Kot vse kaže, ne. Levica tudi vztraja, da bi reforma ustvarila luknje v proračunu. Hkrati pa izrecno nasprotujejo referendumu na dan volitev, kar bi privarčevalo za več milijonov evrov dodatnih stroškov. Takšna stališča so paradoks prve vrste, saj očitajo drugim, kar počnejo sami, hkrati pa kažejo, da niso sposobni stati za svojimi stališči. Gre torej za zaletavi politični oportunizem, ki pa v končni fazi prinaša škodo Levici sami, prav tako pa s takimi potezami zabijajo dodatne avtogole KUL-u. Kot da jim Golobova konkurenca na levi še ni dovolj.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki