Predlagana davčna refoma bi razbremenila plače ter pripomogla h konkurenčnosti in rasti

Blaž Čermelj
17
Vir: Pixabay

Predvidene davčne spremembe, ki jih je napovedal minister Andrej Šircelj, so dvignile veliko prahu. Medtem ko želi koalicija z njimi prispevati h konkurenčnost in rasti slovenskega gospodarstva, pa ima predlog tudi kar nekaj nasprotnikov. Ti bi želeli žepe davkoplačevalcev, predvsem tistih, ki že sedaj v proračun prispevajo največ, obdavčiti še bolj.  

V komentarju pišemo, da je prestrukturiranje slovenskega gospodarstva nujno, če želimo med tehnološko najbolj razvite, saj rasti plač s trenutno gospodarsko strukturo ne bo več mogoče zagotavljati.

Že usklajen koalicijski predlog namerava razbremeniti srednji sloj in nagraditi tiste zaposlene, ki ustvarjajo dodano vrednost, da ti ne bi odhajali v tujino. Ob tem bo paket davčnih razbremenitev predvidoma povečal interes za vlagatelje in prihod visokotehnoloških podjetij v Slovenijo.

Kaj torej prinašajo spremembe?

Spremembe tako obsegajo socialno kapico za plače, višje od 6000 evrov, dvig splošne olajšave s 3500 evrov na 7500 evrov, znižanje davčne stopnje za zadnji, 5. dohodninski razred s 50 na 45 odstotkov, možnost višjega neobdavčenega izplačila nagrade za poslovno uspešnost, znižano stopnjo dohodnine od dohodka iz kapitala s 27,5 odstotka na 25 odstotkov ter od dohodka iz oddajanja premoženja v najem s 27,5 odstotka na 15 odstotkov.

Med spremembami so tudi možnost vključitve dohodkov iz kapitala in oddajanja premoženja v najvem v letno davčno osnovo, znižanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti za določene olajšave ter nova olajšava za vlaganja v zeleni in digitalni prehod. Obet se tudi znižanje davčne osnove v višini 1500 evrov za starejše od 70 let, znižanje vrednosti bonitete za osebno električno vozilo za privatne namene na nič in oprostitev plačila dohodnine za izplačila iz šolskih skladov za predšolske otroke, učence, dijake in študente. Predlagane pa so še druge rešitve in olajšave za podjetja.

Trenutno smo močno obdavčeni

Čemu so torej sploh potrebne reforme? Odgovor se skriva v poročilu OECD, objavljenem pretekli vikend, ki govori o obdavčitvi plač delovne sile v članicah te organizacije v letu 2020.

Po deležu, ki ga imajo v povprečni bruto plači prispevki delodajalca in zaposlenega ter dohodnina, ostaja Slovenija z 42,9-odstotnim davčnim bremenom na osmem mestu med državami OECD.

Podatki OECD nam razkrivajo, da je bil delež prispevkov delavca in delodajalca v Sloveniji v letu 2020 glede na povprečno bruto plačo 42,9-odstoten. Slovenija se je na tej lestvici tako uvrstila na osmo mesto med državami OECD. Bolj kot pri nas so plače obdavčene obdavčene v Belgiji (51,5 %), Nemčiji (49,0 %), Avstriji (47,3 %), Franciji, Italiji, Češki in Madžarski. Najmanj v Evropi so povprečne plače obdavčene v Švici (22,1 %), Veliki Britaniji (30,8 %) in na Irskem (32,3 %).

Medtem ko Slovenija močno izstopa tudi po deležu prispevkov delavca, ki so z 19 odstotki drugi najvišji v OECD (povprečje je 8,3 odstotka), pa smo z deležem prispevkov delodajalca zelo blizu povprečja OECD.

Slovenski zaposleni s povprečno plačo in brez otrok domov odnese 66,3 odstotka svoje bruto plače, medtem ko je povprečje v OECD 75,2 odstotka.

Vir: Taxing Wages 2021; OECD

Velik problem obdavčitve plač je progresija; višje kot so plače, bolj so obdavčene. Nova davčna zakonodaja bi nekoliko posegla tudi tukaj. Tisti z najnižjimi plačami bi pridobili predvsem na račun splošne olajšave, pri tistih z najvišjimi plačami pa bi se to znatno poznalo zlasti, ko bi neto plača presegla višino 4300 evrov, kjer bi lahko zaposleni zgolj na podlagi olajšav prejel dodatno plačo ali dve.

V Sloveniji za zdaj takšnih ni veliko. Imamo namreč eno najmanjših razlik med najvišjimi in najnižjimi plačami na svetu. Toda kljub takšni razporeditvi plačnih razredov približno polovico dohodkov države iz dohodnine plača zgolj 10 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva.

V SD in Levici predlogu nasprotujejo, saj menijo, da bi zaradi tega trpel državni proračun. Sami tako predlagajo predvsem večjo obdavčitev najbolj premožnih.

Ključno pri reformi torej je, da se bo poznala konkretno, na računu vsakega delavca, ki bo mesečno prejel višjo neto plačo. Hkrati pa se bodo želje državljanov po uspešnem okrevanju po epidemiji in višjih plačah uresnočile le, če bomo takšna mesta v državo tudi privabljali. Pri tem pa pomembno vlogo seveda igrajo tudi davčne obremenitve, ki vplivajo na sposobnost privaljanja tujih investicij.

Korak v smer družbe razvoja

Pred kakim mesecem smo lahko prebrali tri zlovešče novice o tem, kako tri velike multinacionalke, Adient, Safilo in Treves odhajajo iz Slovenije, kar bo hočeš nočeš, iz države odneslo več kot 1000 delovnih mest.

Spoprijemanje s to težko realnostjo gre v Sloveniji na dva načina. Nekateri bi te odhode preprečili s strožjimi merili o finančni pomoči, ki bi malone prepovedala odpuščanje. A obstaja bojazen, da bi v tem primeru Slovenijo zapustila še prej.

Poleg tega podjetja z nizkimi plačami plačajo le malo davkov. A pravega zanimanja, da bi v Slovenijo prihajala podjetja z visoko dodano vrednostjo trenutno ni. Razlog tiči tudi v podjetjih, ki za svoje delovanje potrebujejo množico strokovnjakov, ki jih tudi na globalnem trgu primanjkuje. Posledično jih je potrebno tudi dobro plačati, kar pa je ob trenutni dohodninski lestvici zelo težko. Druge države so namreč kar se tega tiče davčno ugodnejše.

V Sloveniji je torej potreben razmislek, kakšno gospodarstvo si v prihodnje želimo. Ali takšno, kot je sedaj, z množico predelovalnih podjetij z nizko dodano vrednostjo ali pa želimo vse skupaj dvigniti na višjo raven. V tem primeru pa so predlagane spremembe vsekakor korak v pravo smer.

17 KOMENTARJI

  1. Levica in SD s taksno utemlejitvijo zgolj kazejo na svojo fiskalno nepismenost. Z visjo obdavxitvijo najbolj premoznih bomo dosegli le to, da bo se vec Slovencev preneslo svojo dejavnost in ali premozenje v davcno prijazne drzave. V proracun se tako ne bo steklo vec ampak manj denarja. Levica ne razume, da je ze sedaj najvecji fiskalni peoblem ravno to da ze sedaj prevec najbogatejsih Slovencev ne plaxujw davkov v Sloveniji. Poglejte samo uspesne sporntnike. tudi ce bi placevali zgolj 1% od zasluzkov bi bilo to vec v blagajni kot sedaj ko placajo 0%

    • Da Levica česa ne razume je tipična naivnost desnice. Levica še kako dobro razume, da ji populističen slogan o “obdavčitvi bogatih” prinaša glasove naivnežev na socialnem dnu, pa tudi glasove njihovih elit, ki si manejo roke ob posledičnih zaslužkih njihovih privatnih NVOjev. Pesebno dobro je kričat preproste slogane enakomislečih. Četudi so plehki in neumni. Gre za denar in moč.

      • Gregor in Peter, točno tako.
        To so levičarski predvolilni slogani “obdavčitev bogatih”. Seveda, njihovi pristaši, ki zelo malo plačujejo v državno blagajno, saj so na drugi strani in jo samo izčrpavajo, take parole zelo radi slišijo.
        Sicer pa vemo, kakšna je struktura njihovih navijačev. Že pogled na stavkajoče nam pove vse. Pa tudi tiste, ki se tam repenčijo za mikrofoni. Same pravljice za nepismene.

  2. Najprej naj napišem, da pozdravljen reforme, ki grejo v smeri davčne razbremenitve plač. Ne razumem pa socialne kapice pri 6000 € z utemeljitvijo, da se bo s tem razbremenil najproduktivnejši razvojni kader v tehnoloških podjetjih. Slovenska podjetja so mi zaradi poklica, ki ga opravljam, zelo dobro poznana. Najboljši razvojni inženirji (doktorji znanosti) imajo plače do 2500 € neto (~4200 € bruto) in le redki nad tem zneskom. Torej razbremenilo se bo večinoma vodilni kader v javnem sektorju in državnih podjetjih, kjer imajo že sedaj nesorazmerno visoke plače v primerjavi s podjetji, ki delujejo na odprtem trgu.

      • Drži, vendar pa je nekje treba začeti in nekaj storiti, da se zadeve premaknejo iz sedanjega neustreznega stanja. Davčne rabremenitve plač kot celote so nujne, to je le eden od sicer nezadostnih korakov v to smer. Res je, da bo zaradi gromozanskega javnega sektorja od socialne kapice, kot je postavljena, največ koristi imel neproduktivni del, torej javni sektor. A morda bo to s seboj prineslo, in verjetno je tak namen, dobro plačana delovna mesta z dodano vrednostjo, da nam inženirji in drugi razvojni kadri ne bodo bežali iz države. Brez tega tudi ne bo tujih investicij in novih delovnih mest z dodano vrednostjo. In če bo učinek takšen – brez dviga socialne kapice pa zagotovo ne bo – smo že na pravi poti.

        Sicer je pa celotna davčna zakonodaja v Sloveniji potrebna celovite razvojne reforme. Sama sem med tistimi, ki smo na delo “zbeźali” v tujino in vam povem, da so razlike, ko gre za davčne obremenitve plač, tako velike, da ti gre na jok, ko pomisliš na Slovenijo. To ni demagogija, tako pač je. Zato me spremembe veselijo in upam samo, da bodo reforme dobre in temeljite.

    • Strinjam se z uporabnikom ‘Logatec’. sicer je dobro, da se socialno kapico vsaj uvede (mogoče je to logika, da bi se naknadno spuščalo?), ampak mislim, da bi morala biti pri 3.000 € bruto.
      Problem je, da se v Sloveniji ne razume kaj je in kaj ni srednji razred. Širok srednji razred je po mojem mnenju pri neto cifri 2x minimalca in temu bi morali prilagoditi politike. Levica v Sloveniji pa ima nasprotno uni. dipl. inženirje z zneski med 1.300-2.500 € neto za bogataše, ki jih je potrebno obdavčiti do onemoglosti. Prav tako želi obdavčiti tisti del freelancerjev, ki bi zaslužili preveč preko S.P.-jev (njim se zvišajo prispevki ob vsakem povišanju minimalne plače).
      Levica bi s tem rada preformirala delavski razred v srednji razred, a takšna politika uničuje poslovno okolje v Sloveniji in tudi motivacijo zaposlenih in ironično preprečuje tehnološko in razvojno gradnjo in preboj slovenskih podjetij, ki ostajajo podhranjena v vseh ozirih. Na eni strani nasrkajo dobri delavci, ki ne morejo biti nagrajeni za prevzemanje odgovornosti in ekstra trud in na drugi strani nasrka ključni in obremenjeni specialistični kader na vseh ravneh. Tako pridemo na koncu do raznih ”Gorenjev”, ki ne zmorejo slediti konkurenci in na koncu pristanejo v rokah te iste tuje konkurence. In nato spet sledijo jaremijade o zlobnih tujcih, ki kupujejo davčno preobremenjena slovenska podjetja.

      • Mene res zanima, Rokc, zakaj so kapico dali pri 6000 EUR in ne nižje, kot sami opozarjate. Zanimivi bi bilo, da bi Domovina o tem povptašala npr. g. Simiča, ki vladi svetuje na področju reforme davčnega sistema. Neko logiko imajo tukaj, verjetno, upam pa, da ni to en tak predvolilni cukrček predvsem za javni sektor. Dajmo se lotiti resnih reform, enkrat je pač treba, levaşki protesti gor ali dol. Spomnim se, kako je desetletja nazaj vlada dr. Bajuka kljub gromozanskim napadom in protestom komunistov skozi parlament na silo speljala implementacijo Zakona o denacionalizaciji, kar so pred tem komunisti ovirali za vsako ceno. Vlada je kmalu za tem sicer padla, a zadeva je bila izvedena, kar je bil cilj.

      • Ula – ne vem, mogoče je logika, da se pač začne premikati? Se strinjam, včasih je dobro preprosto izvesti reformo. Če bi ljudje vedeli, kako veliko spremembo lahko kdaj dosežeš z implementacijo le enega zakona ali zakonske spremembe, bi se bolj posvečali volitvam, politiki.
        Pogosto so majhne zadeve tiste, ki lahko sprožijo dolgoročne posledice. S tega vidika je vsaj uvedba kapice plus in upam, da se bo postopoma lahko začelo še nižati. Malce prevetriti še kakšne ostale davščine in harače, veliko odprav nepotrebnih stroškov, bi se lahko naredilo bolj potiho.

  3. Gregor nisem napisal, da levica ne razume kaj rad sliši povprečen zavisten Slovenec.
    Napisal sem da ne razume posledic take politike nenazadnje tudi za njihov oblast, z višjimi davki se v blagajno nateka manj denarja saj vedno več davčnih zavezancev teži, ki preselitvi dejavnosti v davčne oaze oz. države z zmernejšimi davki. V blagajni je vse manj denarja, oblast si Levica utrjuje z delitvijo, če je v blagajni manj denarja je tudi v se manj denarja za delitev-.
    Se pa strinja z Logatcem glede previsoke višine socialne kapice. Poleg navedenih birokratov in direktorjev državnih podjetij ste sicer pozabili še najmanj zdravnike in bančnike.
    Res pa je da je za razvoj najpomembnejši tehnični inženirski kader, ki pa ima v povprečju plačo med 3000 in 4000 EUR brutto.

    • Ali več, če je ukrep mišljen z namenom, da se v Slovenijo privablja tehnološke velikane npr. To bi pomenilo tudi “evropsko” plačo za inženirja, razvojnika itd.

  4. Mimo teme: razmišljati bi bilo potrebno o ukinitvi bruto bruto plače, o tem je bilo prelitega že veliko črnila in sama menim, da je čas, da se tudi tu Slovenija približa razvitemu svetu. Prisilni obračun davkov od plače s strani podjetij tudi tam, kjer ne gre za obremenitev delodajalca, temveč zaposlenega, je norost. Ljudi je treba enostavno postaviti pred dejstvo, da so sami odgovorni za svojo starost in socialno varnost, po drugi strani pa je treba z ukinitvijo bruto bruto tudi razjasniti meglo, kolikšna je dejansko plača v Sloveniji brez obveznih prispevkov. Naše bruto bruto plače so v primeru z evropskim povprečjem kar solidne, če pa pogledaš samo neto del brez obveznih prispevkov, pa smo v Sloveniji kar hudi reveži, ki delamo v glavnem za položnice, govorim za prevladujoči nižji srednji sloj, to plača še pokrije, kaj dosti drugega pa brez dediščin in prispevka staršev niti ne. In to je resnični odraz kvalitete življenja v našem podalpskem vrtičku.

    • Popolnoma podpiram. Še več. Zdaj na splošno prevladuje naslednje. Bruto plačo prejme delavec pri čemer on plača prispevke ter mu ostane neto plača. Bruto bruto del plače pa plača podjetje.
      V resnici plača podjetje bruto in bruto bruto plačo kar pomeni, da plača vse prispevke. Namreč delavec nikdar ne vidi pri sebi bruto zneska, prav tako pa nima nobene možnosti izbire plačila v okviru bruto zneska. V bistvu je bruto bruto skupni prispevek, ki ga za razne namene (zdravstvo, ZPIZ, socialo, …) plača podjetje. Delavec pa vidi samo tisti del, ki ga dobi od delodajalca. No, iz plačilne liste se vidi delitev, ki pa jo razume le majhen del ljudi.
      Zato podpiram ukinitev bruto bruto in združitev samo v obvezni prispevek državi. Tako bo delavec videl, koliko podjetje plača njemu in koliko dodatno še državi, da lahko dela v podjetju.
      In ta bruto bruto znesek pri neto plači 1.200 eur ali več izjemno hitro narašča. Pomeni, da če nekoga želiš plačati več, plačuješ več tudi za zdravstvo, ZPIZ, socialo, … Če je za ZPIZ še nekako logično, saj naj bi delavec potem dobil zato višjo penzijo, pa vsekakor ni logično za ostale prispevke.

      • Slovencsm – zanimiva podrobnost, se strinjam. Če tega ne bi bilo možno uvesti iz političnih razlogov (zelo verjetno da ne) bi za začetek morali znižati % oz. ”harače”, ki določajo I. bruto, II. bruto (in očitno še III. bruto) in urediti progresivnost (kjer spet hitro pridemo do vprašanja, kaj je meja, ko je nekdo ”bogataš” da ga je potrebno ”svinjsko” obdavčiti).

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime