Predlagana davčna refoma bi razbremenila plače ter pripomogla h konkurenčnosti in rasti

Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Predvidene davčne spremembe, ki jih je napovedal minister Andrej Šircelj, so dvignile veliko prahu. Medtem ko želi koalicija z njimi prispevati h konkurenčnost in rasti slovenskega gospodarstva, pa ima predlog tudi kar nekaj nasprotnikov. Ti bi želeli žepe davkoplačevalcev, predvsem tistih, ki že sedaj v proračun prispevajo največ, obdavčiti še bolj.  

V komentarju pišemo, da je prestrukturiranje slovenskega gospodarstva nujno, če želimo med tehnološko najbolj razvite, saj rasti plač s trenutno gospodarsko strukturo ne bo več mogoče zagotavljati.

Že usklajen koalicijski predlog namerava razbremeniti srednji sloj in nagraditi tiste zaposlene, ki ustvarjajo dodano vrednost, da ti ne bi odhajali v tujino. Ob tem bo paket davčnih razbremenitev predvidoma povečal interes za vlagatelje in prihod visokotehnoloških podjetij v Slovenijo.

Kaj torej prinašajo spremembe?


Spremembe tako obsegajo socialno kapico za plače, višje od 6000 evrov, dvig splošne olajšave s 3500 evrov na 7500 evrov, znižanje davčne stopnje za zadnji, 5. dohodninski razred s 50 na 45 odstotkov, možnost višjega neobdavčenega izplačila nagrade za poslovno uspešnost, znižano stopnjo dohodnine od dohodka iz kapitala s 27,5 odstotka na 25 odstotkov ter od dohodka iz oddajanja premoženja v najem s 27,5 odstotka na 15 odstotkov.

Med spremembami so tudi možnost vključitve dohodkov iz kapitala in oddajanja premoženja v najvem v letno davčno osnovo, znižanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti za določene olajšave ter nova olajšava za vlaganja v zeleni in digitalni prehod. Obet se tudi znižanje davčne osnove v višini 1500 evrov za starejše od 70 let, znižanje vrednosti bonitete za osebno električno vozilo za privatne namene na nič in oprostitev plačila dohodnine za izplačila iz šolskih skladov za predšolske otroke, učence, dijake in študente. Predlagane pa so še druge rešitve in olajšave za podjetja.

Trenutno smo močno obdavčeni


Čemu so torej sploh potrebne reforme? Odgovor se skriva v poročilu OECD, objavljenem pretekli vikend, ki govori o obdavčitvi plač delovne sile v članicah te organizacije v letu 2020.

Po deležu, ki ga imajo v povprečni bruto plači prispevki delodajalca in zaposlenega ter dohodnina, ostaja Slovenija z 42,9-odstotnim davčnim bremenom na osmem mestu med državami OECD.

Podatki OECD nam razkrivajo, da je bil delež prispevkov delavca in delodajalca v Sloveniji v letu 2020 glede na povprečno bruto plačo 42,9-odstoten. Slovenija se je na tej lestvici tako uvrstila na osmo mesto med državami OECD. Bolj kot pri nas so plače obdavčene obdavčene v Belgiji (51,5 %), Nemčiji (49,0 %), Avstriji (47,3 %), Franciji, Italiji, Češki in Madžarski. Najmanj v Evropi so povprečne plače obdavčene v Švici (22,1 %), Veliki Britaniji (30,8 %) in na Irskem (32,3 %).

Medtem ko Slovenija močno izstopa tudi po deležu prispevkov delavca, ki so z 19 odstotki drugi najvišji v OECD (povprečje je 8,3 odstotka), pa smo z deležem prispevkov delodajalca zelo blizu povprečja OECD.

Slovenski zaposleni s povprečno plačo in brez otrok domov odnese 66,3 odstotka svoje bruto plače, medtem ko je povprečje v OECD 75,2 odstotka.

Vir: Taxing Wages 2021; OECD


Velik problem obdavčitve plač je progresija; višje kot so plače, bolj so obdavčene. Nova davčna zakonodaja bi nekoliko posegla tudi tukaj. Tisti z najnižjimi plačami bi pridobili predvsem na račun splošne olajšave, pri tistih z najvišjimi plačami pa bi se to znatno poznalo zlasti, ko bi neto plača presegla višino 4300 evrov, kjer bi lahko zaposleni zgolj na podlagi olajšav prejel dodatno plačo ali dve.

V Sloveniji za zdaj takšnih ni veliko. Imamo namreč eno najmanjših razlik med najvišjimi in najnižjimi plačami na svetu. Toda kljub takšni razporeditvi plačnih razredov približno polovico dohodkov države iz dohodnine plača zgolj 10 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva.





V SD in Levici predlogu nasprotujejo, saj menijo, da bi zaradi tega trpel državni proračun. Sami tako predlagajo predvsem večjo obdavčitev najbolj premožnih.

https://twitter.com/vasko_dagama/status/1388968123446054916

https://twitter.com/Liberalec2/status/1388921480117989378

Ključno pri reformi torej je, da se bo poznala konkretno, na računu vsakega delavca, ki bo mesečno prejel višjo neto plačo. Hkrati pa se bodo želje državljanov po uspešnem okrevanju po epidemiji in višjih plačah uresnočile le, če bomo takšna mesta v državo tudi privabljali. Pri tem pa pomembno vlogo seveda igrajo tudi davčne obremenitve, ki vplivajo na sposobnost privaljanja tujih investicij.

KOMENTAR: Blaž Čermelj
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj
Pred kakim mesecem smo lahko prebrali tri zlovešče novice o tem, kako tri velike multinacionalke, Adient, Safilo in Treves odhajajo iz Slovenije, kar bo hočeš nočeš, iz države odneslo več kot 1000 delovnih mest. Spoprijemanje s to težko realnostjo gre v Sloveniji na dva načina. Nekateri bi te odhode preprečili s strožjimi merili o finančni pomoči, ki bi malone prepovedala odpuščanje. A obstaja bojazen, da bi v tem primeru Slovenijo zapustila še prej. Poleg tega podjetja z nizkimi plačami plačajo le malo davkov. A pravega zanimanja, da bi v Slovenijo prihajala podjetja z visoko dodano vrednostjo trenutno ni. Razlog tiči tudi v podjetjih, ki za svoje delovanje potrebujejo množico strokovnjakov, ki jih tudi na globalnem trgu primanjkuje. Posledično jih je potrebno tudi dobro plačati, kar pa je ob trenutni dohodninski lestvici zelo težko. Druge države so namreč kar se tega tiče davčno ugodnejše. V Sloveniji je torej potreben razmislek, kakšno gospodarstvo si v prihodnje želimo. Ali takšno, kot je sedaj, z množico predelovalnih podjetij z nizko dodano vrednostjo ali pa želimo vse skupaj dvigniti na višjo raven. V tem primeru pa so predlagane spremembe vsekakor korak v pravo smer.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike