Janša: Hodimo po poti, ki je logična – bomo videli, do kod bomo prišli

Predsednik SDS Janez Janša je povedal, da so uskladili izhodišča za koalicijsko pogodbo. Janša računa, da bi konkretne vsebine pogodbe lahko uskladili v najmanj enem tednu, nato pa bi sledil kadrovski razrez. »Uskladili smo izhodišča za koalicijsko pogodbo. To je bil lažji korak, ki je potrdil dovolj programske sorodnosti. Zdaj prihaja ključna faza. Usklajevanje konkretnih vsebin, kjer se načela uresničijo v praksi. Brez bližnjic. Korak za korakom do stabilne in vsebinsko usklajene vlade,« je napovedal.

Prva faza pogajanj je bila namenjena ugotavljanju, ali so stranke morebitne koalicije programsko kompatibilne. »Ko gre za načela, smo dovolj kompatibilni, da lahko nadaljujemo pogajanja v drugo fazo,« je dejal Janez Janša. V drugi fazi pa sledi usklajevanje konkretnih vsebin koalicijske pogodbe – kar je po njegovih izkušnjah običajno najbolj zahteven del. Zato računa, da bo za drugo fazo potreben najmanj en teden. »Če bomo uspešni, potem nas čaka odločanje na organih strank in če bodo te odločitve pozitivne, steče naslednja faza, to je usklajevanje resorjev in šele potem nastopi faza, ko koalicija predlaga konkretne kandidate, najprej za predsednika vlade, potem celotno vlado v državnem zboru,« je povedal, kaj sledi.

Po besedah predsednika SDS za izvolitev računajo tudi na Resnico, ki je sicer že napovedala, da se koaliciji ne namerava pridružiti. Izhodišča koalicijske pogodbe se zdijo sicer tudi Resnici ujemajoča z njihovim programom. Janša je še enkrat ponovil, da za vsako ceno ne bo sestavljal vlade, zadostna relativna večina (manj kot 46 glasov) se mu ne zdi zadostna. 

»Mi bomo skušali oblikovati koalicijsko pogodbo, kot smo jo doslej že večkrat, ki koalicijske partnerje veže, da to, kar tam piše, prvič razumejo, drugič vedo, kaj je treba narediti za to, da se to uresniči, in tretjič se zavedajo, da bo na tem treba vztrajati in da to ni zgolj neka pot, ki je posuta z rožicami,« je še pojasnil Janša.

Temeljne vsebinske prioritete koalicije so: razvoj in blaginja Slovenije, boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti, decentralizacija in debirokratizacija. Cilj uresničevanja teh prioritet je oblikovanje Slovenije kot države priložnosti, blaginje in pravičnosti, v kateri se bo vsak odgovoren državljan počutil varnega in sprejetega. Izhodišča so dostopna tukaj. 

Je predsednik DZ pozicijska funkcija?

Odločitev predsednice je jasna in odgovorna,« je ocenil Borut Sajovic (Svoboda) in spomnil, da ta trenutek nihče nima 46 glasov. Izpostavil je, da se na dveh stolih ne da sedeti, v stranki Resnica se bodo morali odločiti kaj so – če so opozicija, potem ne smejo podpirati mandatarja, niti ne prispevati glasov. Po njegovih besedah je predsednik DZ pozicijska funkcija, če bo Resnica ostala v opoziciji, bi Zoran Stevanović moral vrniti mandat.

Spomnimo, ko je takratni predsednik DZ Igor Zorčič zapustil koalicijsko stranko SMC, so koalicijske stranke predlagale njegovo razrešitev. Zorčič je dejal, da se odpira vprašanje, kakšna bo v prihodnje funkcija predsednika DZ – ali bo ta orodje vlade oz. predsednika vlade ali pa bo DZ toliko samostojen, da se bo o tem sam odločal. Za njegovo razrešitev ni bilo dovolj glasov, zato je ostal na funkciji. Janša je danes pripomnil, da pravilo, o katerem je govoril Sajovic, ni nikjer ni zapisano.

Posvetovalni referendum za interventni zakon?

V strankah Svoboda, Levica in SD interventnega zakona ne podpirajo, čeprav bi se s posameznimi točkami lahko strinjali. Spomnimo, zakon so pripravili v poslanskih skupinah NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica, v prvem branju so ga podprli tudi v stranki SDS, vendar so napovedali nekaj popravkov.

Luka Mesec je ponovno ocenil, da so oni delali za ljudi, nova koalicija pa bo delala za kapital. V Levici bodo posegli tudi po zahtevi za posvetovalni referendum. »To so škodljive politike, ki ne škodijo le ljudem, ampak škodijo tudi razvoju države in družbe,« je dejal Mesec, ki se mu zdi med drugim škodljivo, da bi nova desno sredinska koalicija pomagala lastnikom stanovanj pri kratkoročnem oddajanju – kar so oni z zakonom precej omejili. »Dobivamo problematično vlado,« je ocenil. Vendar pa bo na drugi strani za opozicijo problematično pridobivanje glasov – za posvetovalni referendum potrebujejo večino v DZ.

Matjaž Han je dejal, da hitenja pri interventnem zakonu ne razume. V stranki SD menijo, da si zakon ne zasluži imena »interventni«, vplival bo na več stvari v državi, kot si sedaj predstavljamo. Da se zakon sprejme takorekoč v dveh dneh, se Hanu zdi neodgovorno. Zdi se mu neodgovorno tudi to, da se ne posluša strokovne javnosti – čeprav je bilo Golobovi koaliciji ravno to največkrat očitano. Pozval je k razmisleku, da se opravi razpravo. Han je tudi izpostavil, da bo zanimivo na seji kolegija, ko se bodo pogovarjali o delitvi mest v delovnih telesih – se bo nadkoalicijska stranka Resnica opredelila za koalicijsko ali opozicijsko stranko?