Za sindikate je »kaplja čez rob« zakon, ki bo delavcem v žepih pustil občutno več denarja

Vir: Youtube

Sindikati so zaradi »odsotnosti dialoga« izstopili iz Ekonomsko-socialnega sveta in napovedali obvestilo Evropski komisiji, niso pa izključili možnosti »odhoda na ulice«. Kot pravijo, je bil zanje »kaplja čez rob« prav zakon, katerega namen je zniževanje davkov ter posledično višje neto plače za delavce. 

V komentarju uredništva ugotavljamo, da si sindikati pravzaprav ne prizadevajo za več blagostanja in pravic delavcev, temveč paradoksalno, za padec vlade, ki daje delavcem.

Sindikati zahtevajo upoštevanje pravil o delovanju ESS in vzpostavitev dialoga

Po tem ko je včeraj pet sindikatov napovedalo izstop iz Ekonomsko socialnega sveta (ESS) so danes pojasnili, da odhajajo zaradi vladnega kršenja pravil o delovanju ESS, pošiljanja zakonov v obravnavo brez dialoga z njimi in neupoštevanja njihovih predlogov. Tako jih je zmotilo pomanjkanje oz. odsotnost dialoga pri sprejemanju PKP zakonov, zakonov o demografskem skladu in debirokratizaciji, “kaplja čez rob”, pravijo, pa je davčna zakonodaja.

Opozarjajo, da gre Slovenija iz socialne države v državo kapitala, da je socialni dialog le farsa, pri kateri ne gre za dialog in pogajanja, saj spremembe sindikatov niso upoštevane. Izpostavljajo, da je socialni dialog evropski standard, brez katerega Slovenija ne bi mogla vstopiti v Evropsko unijo in sprejeti evra. Glavni tajnik SVIZa Branimir Štrukelj je tako govoril o odhodu na ulice, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič pa je dejala, da bodo o izstopu iz ESS in razlogih zanj obvestili Evropsko komisijo. Podporo za ulico sindikatom daje tudi leva politika:

Predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost Evelin Vesenjak je danes dejala tudi, da se bodo v sindikatu, ki ga zastopa, maksimalno trudili, “da ta vlada odide na mesto zgodovine in da se nikoli več ne vrne”.

Štrukelj ima spremembe davčne zakonodaje, ki bi delavcem dvignile plače, za “precej neumne”

Za sindikate je bil »kaplja čez rob« prav v državni zbor vložena zakona z davčnimi spremembami, s katerimi se država odreka delu davkov v prid državljanov. Štrukelj je spremembe tega zakona danes označil za »precej neumne«, vseh pet sindikalnih predstavnikov pa na novinarsko vprašanje ni znalo odgovoriti, kaj natančno jih v predlogu zakona moti.

Poleg višjih in dodatnih olajšav, socialne kapice in večje konkurenčnosti države bo učinek davčne reforme tudi, da bo do leta 2025, ko bodo veljali vsi predvideni ukrepi, davčna reforma državljanu s povprečno plačo na letni ravni prinesla 1260 evrov neto višjo plačo, je tako danes povedal minister za delo Janez Cigler Kralj. Sindikate je povabil nazaj za pogajalsko mizo in dejal, da so njegova vrata socialnim partnerjem vedno odprta, da pa je »moral loviti ravnotežje med učinkovitostjo in kompleksnostjo oz. konsenzom pri rešitvah«. Poleg tega je izpostavil, da nam v Sloveniji manjka delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, dobrih delovnih pogojev in boljših plač.

Pri tem je treba opozoriti, da sploh ni tako dolgo tega, kar so sindikati sami zahtevali višje plače. Sedaj, ko je predlog v obravnavi, pa mu nasprotujejo in jih skrbi vzdržnost pokojninske in socialne blagajne ter javni dolg. A s predlagano reformo se država ne bo prav nič bolj zadolžila, ampak računa, da bodo višje plače državni proračun polnile preko rasti BDP in večje porabe, večja konkurenčnost pa bi utegnila prinesti nove naložbe, ki bi zopet polnile državno blagajno. Prav tako sindikati vztrajno pozabljajo na številne ukrepe, s katerimi je naša država trenutno med državami z nizko brezposelnostjo, ki se že počasi vrača proti ravni pred epidemijo.

Vlada ne deli iz svojega, pravijo sindikati: »Daje jim naše in vračali bomo mi,« smo slišali danes. A dejstvo je, da po novem država delavcem le vzame manj in jim pusti več njihovega lastnega zaslužka. Ne gre za denar, ki bi pripadal sindikatom ali komu drugemu, ampak delavcem. Zakaj bi delavska organizacija nasprotovala temu, delavec obdrži več svojega zaslužka, če se bojda bori za pravice delavcev?

Kdo bi razumel: sindikati, ki delajo v nasprotju z interesom delavcev
Socialni dialog je nedvomno pomemben in jasno je, da je vlada ob hitrem sprejemanju ukrepov, potrebnih za reševanje gospodarske situacije državi, od sindikatov potrebovala hiter odziv in pripombe, ki pa jih ni vedno upoštevala – a to res ni nič novega v katerikoli vladi že. A prav je, da ob tem ne pozabimo na dosedanje protislovne sindikalne zahteve in številne realno koristne ukrepe, ki so gospodarstvo rešili pred kolapsom in jih najverjetneje ne bi imeli v tej meri, če bi čakali na dolgotrajna pogajanja s sindikati, ki jih boli, kadar želi vlada dati ljudem.

A slovenski sindikati si, kot so jasno povedali tudi danes, sebe zamišljajo kot enakovredne vladi, kot nekakšno dodatno vejo oblasti. A dejstvo je, da sindikatov volivci nismo izvolili za pripravo zakonodaje, medtem ko vlado, vsaj posredno, smo.

Sindikati si ob izstopu iz Ekonomsko socialnega sveta ne želijo več pravic za delavce. Ampak, kot smo slišali danes, želijo si moči, odločanja, želijo si padca vlade, ki znižuje davke in namesto elitam v sindikalnem vrhu denar pušča in daje ljudem, posebej še tistim s povprečno in podpovprečno plačo, za katere se menda posebej »borijo« sindikati. Pod levimi vladi so imeli vsaj nekoliko več moči in povezav in to bi radi nazaj, da bi lahko ohranjali status quo in se Slovenija le ne bi premaknila med bolj konkurenčne.

Ne gre torej zgrešiti namena pritiska sindikatov na vlado, da tik pred predsedovanjem ne le doma, ampak tudi v EU slovensko vlado prikažejo kot nedialoško, ignorantsko in avtoritarno. Seveda s podporo leve opozicije, ki si želi čimprejšnjih volitev.

36 komentarjev

  1. Tole je pač še en brutalen napad na vlado, nič drugega. Brigajo dobro plačane sindikalne funkcionarje delavci in njihov standard. Za oblast gre! Vsak dan nov napad. Panika jih grabi, levičarje. Lahko se zgodi, da jim bo zaradi neumnih in zavedenih volivcev enkrat še uspelo – a njihov čas se nezadržno izteka. Vse več ljudi spoznava njihovo pokvarjenost in nesposobnost. Gospa Evelin, razočarana boste.

    Vse priznanje trenutni vladi, da zdrži vse te napade in še dela v dobro državljanov. Bodite trdni v dobro vseh nas, ki si želimo ustvarjalno Slovenijo!

  2. Preprosto gre za to, da se v tem primeru sindikati ne morejo pohvaliti, da je nižanje obdavčitve njihova pogajalska zasluga.
    Oćitno si želijo časov, ko so skupaj s socialističnimi direktorji in SZDL organizirali delitev ozimnic, olja in moke, seveda iz naslova dela neprejetih osebnih dohodkov (plač). Drugega dela pa tako ali tako v glavbem nismo videli. To so te “dobronamerne usluge” sindikatov.

  3. SINDIKATI delajo PROTI delavcem.

    Zakaj delavci sploh rabijo sindikat?

    Sindikat nima v svojem poslamstvu MENJAVE vlade, ampak dela za delavce.
    Toda vodje sindikatov sploh ne vedo kaj je delavec, ker živijo, kot “plemiči” z vsemi privilegijami.

    Zato sindikati vedno bijejo le boj, da bi ohranjali le LEVE vlade.
    Toda to ni naloga sindikata.
    Vdade se menjajo vsake 4 leta, glede na volilni REZULTAT.

    SIBDIKAT, pa hoče menjati Desne vlade – vedno le s ŠTRAJKOM.
    Temu pa ni moč reči DEMOKRACIJA, ampak DIKTATURA-sindikata.

    • Delavcem daje drobtine že več kot sedem desetletij “levica”!

      Njej delavcev ni mar, zanje ima pri roki samo parole, ki se vedno izkažejo za lažnive, v resnici pa podpira bogatune iz svojih vrst.

      Med njimi so pri vrhu ravno najglasnejši sindikalisti…

  4. Samo vprašanje ur, če ne minut, je bilo, kdaj bosta v boju za oblast globoka država in sleparska ter plenilska levica angažirali sindikate, ki so vedno na mrtvi straži, ko gre za interese teh zblojenih političnih opcij.

    Vsi sindikati so svetlobna leta oddaljeni od delavstva in njegovih interesov in se spomnijo nanj le, ko gre za oblast.

    Kaj pa tile sindikalni kapitalisti vedo, kaj je delo in kako se zasluži za vsakadanji kruhek!?

    Sloveniji in njenemu prebivalstvu ter delavstvu se slabo piše!

  5. Ideološko in politično indoktrinirani sindikati so očitno zadnje upanje družbeno destruktivne levičarske opozicije, da s skupnimi močmi z zavedenimi “delavci” oz. delojemalci brutalno zaustavijo aktualno vlado in vladajočo koalicijo pri snovanju in uresničevanju ključnih socialnih, ekonomskih, davčnih in finančnih reform, s katerimi bi največ pridobili prav delavci, državljani, delojemalci in delodajalci.
    Najbrž se še ni zgodilo, da bi vodilni sindikalisti organizirali uporniške tiskovne konference, medijske proteste, ulične demonstracije in celo množične stavke proti napovedanim znižanim davkom na plače ter proti ustrezno višjim neto prihodkom vseh zaposlenih v RS.
    “Revolucionarni boj” za trmoglavo in statično ohranjanje zacementiranega socialnega “statusa quo”, za socialistično uravnilovko ter za ohranjanje enakosti v revščini je še vedno edini program in edina politika sindikalistov pod mogočnim razdiralnim ideološkim in političnim vplivom “mesečnikov Levice” ter njihovih zvestih političnih apologetov iz opozicijske SD, LMŠ in SAB.
    Gre le še za eno pojavno obliko populističnega in nekonstruktivnega političnega boja “štirih apokaliptičnih jezdecev” (Šarca, Fajonove, Mesca, Bratuškove) za oblast, za čim hitrejši in čim radikalnejši povratek v že videne socialne in politične razmere in razmerja, v katerih vlada nedotakljivo politično-kriminalno podzemlje “globoke/ugrabljene države” s svojimi servilnimi marionetami v vseh treh vejah oblasti, v državni in lokalnih administracijah ter v samooklicanih osrednjih medijih aktivistične agitacije in propagande najbolj nazadnjaških ter najbolj nasilnih marksističnih in anarhističnih aktivistov.

  6. Prozorno do amena. Levaki so aktivirali štrukljaste in svizce za ulico, ker ulica (“gotof si”) tokrat ne pali. Oprostite mi za tole prosim, ampak marš, pokvarjenski skupnoskledarji. Njim ne gre za delavstvo, ki je kot javni sektor sicer dobro in bogato plačano in zavarovano iz naših davščin in davkov, ki jih producira gospodarstvo. Gre jim zgolj za to, da rušijo desno vlado. Štruklji in Jerkići, izvolite na volitve in tam izmerite svoj domet! Tole je čisto politikanstvo, ki z temami, vezanimi na delovska razmerja, nima absolutno nobene stične točke. Absolutno nobene ne. Bo treba sptemeniti tudi zakonodajo in te ekonomsko socialne socialistične svete upokojiti. Kaj se imajo oni za vtikati v vladne politike. Sindikate je treba omejiti izključno na njihovo nalogo, to pa je ščitenje pravic iz delovnih razmerij znotraj področja, ki ga sindikat zastopa. Plača, urna postavka, dodatek za nadurno delo, pogoji dela, varnost, zaščita pri delu. In NIČ drugega. Ne pa da imamo tu neke ostanke prejşnjega režima z nekakšnimi ekonomsko socialnimi sveti. Ukinite to, vlada, prosim!

  7. Zelo slab in zavajajoč članek. Po vaše bi morali sindikati kar pograbiti enormne odpustke za bogate in drobtinice za revne. Dajte no… Saj nismo blesavi. Z janšistično oblastjo se pač ne da sodelovati in zato je čas da ji napovemo totalno vojno! Sami so jo želeli.

    • Aja Lojz. Štruklji in vaši so med ozstopajoče bogatimi. Za koga pa vi govorite? Za inženirje, ki jih s socialno kapico želimo obdržati v Sloveniji že ne! Za bolje plačana delovna mesta že ne! Ne bluzite in ne mahajte z revnimi! Za razliko od razvajenih privilegiranih javnosektorskih riti navadno delavstvo to vlado podpira!

  8. Ob takem znižanju dotoka v državno blagajno bo vlada morala ZELOOOO znižati zapravljanje državnih organov, agencij in podobnih “unotvorov” za molzenje in krajo delovnega ljudstva. Upam, da je to resnično njen cilj.
    O sindikalnih voditeljih pa je škoda izgube besed. So se, in se bodo vedno borili le za svoje lastne koristi. To jim je prišlo že tako v navado, da tega niti ne skrivajo več. Razen, če so seveda tako butasti in nepismeni, da ne znajo izračunati koliko več bo vsakemu zaposlenemu ostalo v njegovem žepu.

  9. Levaki ne razumejo, da se človek reši revščine (ki naj bi jo bilo tako veliko v Sloveniji vsakič pred volitvami) Z DELOM!!! in priložnostmi za delo, ki jih ponuja kapitalistični sistem s prostim trgom, ne pa s SOCIALNO PODPORO.
    Kapitalizem omogoča, da so posamezniki res bogati (ti grdi grdi profitneži, a ne, ki sicer prispevajo tudi največji delež v socilano blagajno), ampak omogoča tudi OGROMNIM MNOŽICAM, da se izpeljejo iz revščine – za razliko od socializma, ki je skregan z vsako ekonomijo in pelje velike množice v revščino.
    Levake brigajo reveži, oni samo širijo sovraštvo do bogatih. Bogati kapitalisti jih motijo in živijo v idejah.
    Levake brigajo manjšine, za katere se tako ”borijo”, samo izkoriščajo jih za širjenje sovraštva do ustaljene zahodne družbe, ki je čudež v zgodovini planeta, glede na to, kakšno blaginjo živijo ogromne množice.

Komentiraj