Za sindikate je »kaplja čez rob« zakon, ki bo delavcem v žepih pustil občutno več denarja

Uredništvo

Vir: Youtube
POSLUŠAJ ČLANEK
Sindikati so zaradi »odsotnosti dialoga« izstopili iz Ekonomsko-socialnega sveta in napovedali obvestilo Evropski komisiji, niso pa izključili možnosti »odhoda na ulice«. Kot pravijo, je bil zanje »kaplja čez rob« prav zakon, katerega namen je zniževanje davkov ter posledično višje neto plače za delavce. 

V komentarju uredništva ugotavljamo, da si sindikati pravzaprav ne prizadevajo za več blagostanja in pravic delavcev, temveč paradoksalno, za padec vlade, ki daje delavcem.

Sindikati zahtevajo upoštevanje pravil o delovanju ESS in vzpostavitev dialoga


Po tem ko je včeraj pet sindikatov napovedalo izstop iz Ekonomsko socialnega sveta (ESS) so danes pojasnili, da odhajajo zaradi vladnega kršenja pravil o delovanju ESS, pošiljanja zakonov v obravnavo brez dialoga z njimi in neupoštevanja njihovih predlogov. Tako jih je zmotilo pomanjkanje oz. odsotnost dialoga pri sprejemanju PKP zakonov, zakonov o demografskem skladu in debirokratizaciji, “kaplja čez rob”, pravijo, pa je davčna zakonodaja.

Opozarjajo, da gre Slovenija iz socialne države v državo kapitala, da je socialni dialog le farsa, pri kateri ne gre za dialog in pogajanja, saj spremembe sindikatov niso upoštevane. Izpostavljajo, da je socialni dialog evropski standard, brez katerega Slovenija ne bi mogla vstopiti v Evropsko unijo in sprejeti evra. Glavni tajnik SVIZa Branimir Štrukelj je tako govoril o odhodu na ulice, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič pa je dejala, da bodo o izstopu iz ESS in razlogih zanj obvestili Evropsko komisijo. Podporo za ulico sindikatom daje tudi leva politika:

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1392913627666132995

Predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost Evelin Vesenjak je danes dejala tudi, da se bodo v sindikatu, ki ga zastopa, maksimalno trudili, "da ta vlada odide na mesto zgodovine in da se nikoli več ne vrne".

Štrukelj ima spremembe davčne zakonodaje, ki bi delavcem dvignile plače, za "precej neumne"


Za sindikate je bil »kaplja čez rob« prav v državni zbor vložena zakona z davčnimi spremembami, s katerimi se država odreka delu davkov v prid državljanov. Štrukelj je spremembe tega zakona danes označil za »precej neumne«, vseh pet sindikalnih predstavnikov pa na novinarsko vprašanje ni znalo odgovoriti, kaj natančno jih v predlogu zakona moti.

Poleg višjih in dodatnih olajšav, socialne kapice in večje konkurenčnosti države bo učinek davčne reforme tudi, da bo do leta 2025, ko bodo veljali vsi predvideni ukrepi, davčna reforma državljanu s povprečno plačo na letni ravni prinesla 1260 evrov neto višjo plačo, je tako danes povedal minister za delo Janez Cigler Kralj. Sindikate je povabil nazaj za pogajalsko mizo in dejal, da so njegova vrata socialnim partnerjem vedno odprta, da pa je »moral loviti ravnotežje med učinkovitostjo in kompleksnostjo oz. konsenzom pri rešitvah«. Poleg tega je izpostavil, da nam v Sloveniji manjka delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, dobrih delovnih pogojev in boljših plač.

Pri tem je treba opozoriti, da sploh ni tako dolgo tega, kar so sindikati sami zahtevali višje plače. Sedaj, ko je predlog v obravnavi, pa mu nasprotujejo in jih skrbi vzdržnost pokojninske in socialne blagajne ter javni dolg. A s predlagano reformo se država ne bo prav nič bolj zadolžila, ampak računa, da bodo višje plače državni proračun polnile preko rasti BDP in večje porabe, večja konkurenčnost pa bi utegnila prinesti nove naložbe, ki bi zopet polnile državno blagajno. Prav tako sindikati vztrajno pozabljajo na številne ukrepe, s katerimi je naša država trenutno med državami z nizko brezposelnostjo, ki se že počasi vrača proti ravni pred epidemijo.

Vlada ne deli iz svojega, pravijo sindikati: »Daje jim naše in vračali bomo mi,« smo slišali danes. A dejstvo je, da po novem država delavcem le vzame manj in jim pusti več njihovega lastnega zaslužka. Ne gre za denar, ki bi pripadal sindikatom ali komu drugemu, ampak delavcem. Zakaj bi delavska organizacija nasprotovala temu, delavec obdrži več svojega zaslužka, če se bojda bori za pravice delavcev?



KOMENTAR: Uredništvo
Kdo bi razumel: sindikati, ki delajo v nasprotju z interesom delavcev
Socialni dialog je nedvomno pomemben in jasno je, da je vlada ob hitrem sprejemanju ukrepov, potrebnih za reševanje gospodarske situacije državi, od sindikatov potrebovala hiter odziv in pripombe, ki pa jih ni vedno upoštevala - a to res ni nič novega v katerikoli vladi že. A prav je, da ob tem ne pozabimo na dosedanje protislovne sindikalne zahteve in številne realno koristne ukrepe, ki so gospodarstvo rešili pred kolapsom in jih najverjetneje ne bi imeli v tej meri, če bi čakali na dolgotrajna pogajanja s sindikati, ki jih boli, kadar želi vlada dati ljudem. A slovenski sindikati si, kot so jasno povedali tudi danes, sebe zamišljajo kot enakovredne vladi, kot nekakšno dodatno vejo oblasti. A dejstvo je, da sindikatov volivci nismo izvolili za pripravo zakonodaje, medtem ko vlado, vsaj posredno, smo. Sindikati si ob izstopu iz Ekonomsko socialnega sveta ne želijo več pravic za delavce. Ampak, kot smo slišali danes, želijo si moči, odločanja, želijo si padca vlade, ki znižuje davke in namesto elitam v sindikalnem vrhu denar pušča in daje ljudem, posebej še tistim s povprečno in podpovprečno plačo, za katere se menda posebej »borijo« sindikati. Pod levimi vladi so imeli vsaj nekoliko več moči in povezav in to bi radi nazaj, da bi lahko ohranjali status quo in se Slovenija le ne bi premaknila med bolj konkurenčne. Ne gre torej zgrešiti namena pritiska sindikatov na vlado, da tik pred predsedovanjem ne le doma, ampak tudi v EU slovensko vlado prikažejo kot nedialoško, ignorantsko in avtoritarno. Seveda s podporo leve opozicije, ki si želi čimprejšnjih volitev.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike