Za sindikate je »kaplja čez rob« zakon, ki bo delavcem v žepih pustil občutno več denarja
Sindikati so zaradi »odsotnosti dialoga« izstopili iz Ekonomsko-socialnega sveta in napovedali obvestilo Evropski komisiji, niso pa izključili možnosti »odhoda na ulice«. Kot pravijo, je bil zanje »kaplja čez rob« prav zakon, katerega namen je zniževanje davkov ter posledično višje neto plače za delavce.
V komentarju uredništva ugotavljamo, da si sindikati pravzaprav ne prizadevajo za več blagostanja in pravic delavcev, temveč paradoksalno, za padec vlade, ki daje delavcem.
Po tem ko je včeraj pet sindikatov napovedalo izstop iz Ekonomsko socialnega sveta (ESS) so danes pojasnili, da odhajajo zaradi vladnega kršenja pravil o delovanju ESS, pošiljanja zakonov v obravnavo brez dialoga z njimi in neupoštevanja njihovih predlogov. Tako jih je zmotilo pomanjkanje oz. odsotnost dialoga pri sprejemanju PKP zakonov, zakonov o demografskem skladu in debirokratizaciji, “kaplja čez rob”, pravijo, pa je davčna zakonodaja.
Opozarjajo, da gre Slovenija iz socialne države v državo kapitala, da je socialni dialog le farsa, pri kateri ne gre za dialog in pogajanja, saj spremembe sindikatov niso upoštevane. Izpostavljajo, da je socialni dialog evropski standard, brez katerega Slovenija ne bi mogla vstopiti v Evropsko unijo in sprejeti evra. Glavni tajnik SVIZa Branimir Štrukelj je tako govoril o odhodu na ulice, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič pa je dejala, da bodo o izstopu iz ESS in razlogih zanj obvestili Evropsko komisijo. Podporo za ulico sindikatom daje tudi leva politika:
https://twitter.com/JJansaSDS/status/1392913627666132995
Predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost Evelin Vesenjak je danes dejala tudi, da se bodo v sindikatu, ki ga zastopa, maksimalno trudili, "da ta vlada odide na mesto zgodovine in da se nikoli več ne vrne".
Za sindikate je bil »kaplja čez rob« prav v državni zbor vložena zakona z davčnimi spremembami, s katerimi se država odreka delu davkov v prid državljanov. Štrukelj je spremembe tega zakona danes označil za »precej neumne«, vseh pet sindikalnih predstavnikov pa na novinarsko vprašanje ni znalo odgovoriti, kaj natančno jih v predlogu zakona moti.
Poleg višjih in dodatnih olajšav, socialne kapice in večje konkurenčnosti države bo učinek davčne reforme tudi, da bo do leta 2025, ko bodo veljali vsi predvideni ukrepi, davčna reforma državljanu s povprečno plačo na letni ravni prinesla 1260 evrov neto višjo plačo, je tako danes povedal minister za delo Janez Cigler Kralj. Sindikate je povabil nazaj za pogajalsko mizo in dejal, da so njegova vrata socialnim partnerjem vedno odprta, da pa je »moral loviti ravnotežje med učinkovitostjo in kompleksnostjo oz. konsenzom pri rešitvah«. Poleg tega je izpostavil, da nam v Sloveniji manjka delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, dobrih delovnih pogojev in boljših plač.
Pri tem je treba opozoriti, da sploh ni tako dolgo tega, kar so sindikati sami zahtevali višje plače. Sedaj, ko je predlog v obravnavi, pa mu nasprotujejo in jih skrbi vzdržnost pokojninske in socialne blagajne ter javni dolg. A s predlagano reformo se država ne bo prav nič bolj zadolžila, ampak računa, da bodo višje plače državni proračun polnile preko rasti BDP in večje porabe, večja konkurenčnost pa bi utegnila prinesti nove naložbe, ki bi zopet polnile državno blagajno. Prav tako sindikati vztrajno pozabljajo na številne ukrepe, s katerimi je naša država trenutno med državami z nizko brezposelnostjo, ki se že počasi vrača proti ravni pred epidemijo.
Vlada ne deli iz svojega, pravijo sindikati: »Daje jim naše in vračali bomo mi,« smo slišali danes. A dejstvo je, da po novem država delavcem le vzame manj in jim pusti več njihovega lastnega zaslužka. Ne gre za denar, ki bi pripadal sindikatom ali komu drugemu, ampak delavcem. Zakaj bi delavska organizacija nasprotovala temu, delavec obdrži več svojega zaslužka, če se bojda bori za pravice delavcev?
V komentarju uredništva ugotavljamo, da si sindikati pravzaprav ne prizadevajo za več blagostanja in pravic delavcev, temveč paradoksalno, za padec vlade, ki daje delavcem.
Sindikati zahtevajo upoštevanje pravil o delovanju ESS in vzpostavitev dialoga
Po tem ko je včeraj pet sindikatov napovedalo izstop iz Ekonomsko socialnega sveta (ESS) so danes pojasnili, da odhajajo zaradi vladnega kršenja pravil o delovanju ESS, pošiljanja zakonov v obravnavo brez dialoga z njimi in neupoštevanja njihovih predlogov. Tako jih je zmotilo pomanjkanje oz. odsotnost dialoga pri sprejemanju PKP zakonov, zakonov o demografskem skladu in debirokratizaciji, “kaplja čez rob”, pravijo, pa je davčna zakonodaja.
Opozarjajo, da gre Slovenija iz socialne države v državo kapitala, da je socialni dialog le farsa, pri kateri ne gre za dialog in pogajanja, saj spremembe sindikatov niso upoštevane. Izpostavljajo, da je socialni dialog evropski standard, brez katerega Slovenija ne bi mogla vstopiti v Evropsko unijo in sprejeti evra. Glavni tajnik SVIZa Branimir Štrukelj je tako govoril o odhodu na ulice, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič pa je dejala, da bodo o izstopu iz ESS in razlogih zanj obvestili Evropsko komisijo. Podporo za ulico sindikatom daje tudi leva politika:
https://twitter.com/JJansaSDS/status/1392913627666132995
Predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost Evelin Vesenjak je danes dejala tudi, da se bodo v sindikatu, ki ga zastopa, maksimalno trudili, "da ta vlada odide na mesto zgodovine in da se nikoli več ne vrne".
Štrukelj ima spremembe davčne zakonodaje, ki bi delavcem dvignile plače, za "precej neumne"
Za sindikate je bil »kaplja čez rob« prav v državni zbor vložena zakona z davčnimi spremembami, s katerimi se država odreka delu davkov v prid državljanov. Štrukelj je spremembe tega zakona danes označil za »precej neumne«, vseh pet sindikalnih predstavnikov pa na novinarsko vprašanje ni znalo odgovoriti, kaj natančno jih v predlogu zakona moti.
Poleg višjih in dodatnih olajšav, socialne kapice in večje konkurenčnosti države bo učinek davčne reforme tudi, da bo do leta 2025, ko bodo veljali vsi predvideni ukrepi, davčna reforma državljanu s povprečno plačo na letni ravni prinesla 1260 evrov neto višjo plačo, je tako danes povedal minister za delo Janez Cigler Kralj. Sindikate je povabil nazaj za pogajalsko mizo in dejal, da so njegova vrata socialnim partnerjem vedno odprta, da pa je »moral loviti ravnotežje med učinkovitostjo in kompleksnostjo oz. konsenzom pri rešitvah«. Poleg tega je izpostavil, da nam v Sloveniji manjka delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, dobrih delovnih pogojev in boljših plač.
Pri tem je treba opozoriti, da sploh ni tako dolgo tega, kar so sindikati sami zahtevali višje plače. Sedaj, ko je predlog v obravnavi, pa mu nasprotujejo in jih skrbi vzdržnost pokojninske in socialne blagajne ter javni dolg. A s predlagano reformo se država ne bo prav nič bolj zadolžila, ampak računa, da bodo višje plače državni proračun polnile preko rasti BDP in večje porabe, večja konkurenčnost pa bi utegnila prinesti nove naložbe, ki bi zopet polnile državno blagajno. Prav tako sindikati vztrajno pozabljajo na številne ukrepe, s katerimi je naša država trenutno med državami z nizko brezposelnostjo, ki se že počasi vrača proti ravni pred epidemijo.
Vlada ne deli iz svojega, pravijo sindikati: »Daje jim naše in vračali bomo mi,« smo slišali danes. A dejstvo je, da po novem država delavcem le vzame manj in jim pusti več njihovega lastnega zaslužka. Ne gre za denar, ki bi pripadal sindikatom ali komu drugemu, ampak delavcem. Zakaj bi delavska organizacija nasprotovala temu, delavec obdrži več svojega zaslužka, če se bojda bori za pravice delavcev?
Sindikati bi torej protestirali proti višjim dohodninskim olajšavam, ki bodo delavcem pustile več denarja v žepu 🤔 https://t.co/yrTHQZ32FF
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) May 14, 2021
Zadnje objave
[Duhovna misel] Božje kraljestvo je način življenja
26. 7. 2026 ob 6:00
Nadškof Zore zakoncem: »Ni naključje, da sta vidva skupaj«
25. 7. 2026 ob 20:46
Filmi o sv. Frančišku (2/5)
25. 7. 2026 ob 19:00
Janša: Zaradi pogumne generacije, ki odrašča danes, ima Slovenija prihodnost
25. 7. 2026 ob 17:02
Karin Planinšek: Finančni kaos po Golobu in velika pričakovanja
25. 7. 2026 ob 14:30
Jaklič po odločitvi o RTV: Slovenija potrebuje reformo ustavnega sodišča
25. 7. 2026 ob 12:54
Parmezanova strjenka z okusi Sredozemlja
25. 7. 2026 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Filmi o sv. Frančišku (2/5)
25. 7. 2026 ob 19:00
Prazne zibelke
25. 7. 2026 ob 6:00
Je na Sabotinu še vedno napis Tito?
24. 7. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
02
Večeri v atriju: »Harmonikarski trio«
19:00 - 20:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.