Ifo: Nižji davki vodijo v večjo zaposlenost, višje plače in gospodarsko rast

Slovenski bruto domači proizvod se je v drugem četrtletju na letni ravni povečal za visokih 16,3 odstotka, brezposelnost pa je bila konec avgusta najnižja po decembru 2008, država pa je spodnudno finančno okrevala.

Pozitivnemu trendu bi moralo slediti le še znižanje davkov, bi lahko sklepali glede na rezultate nedavno objavljene študije nemških raziskovalcev. Prav ta mesec bodo imeli namreč slovenski poslanci na mizah nove predloge davčne zakonodaje.


https://twitter.com/UMAR_si/status/1433682283588988931

Znižanje davkov je naložba za prihodnost

Nižji davki za podjetja vodijo v višje plače, več zaposlovanja in višjo rast. Čeprav prehodno obdobje prinaša davčni primanjkljaj, pa lahko država nanj gleda kot na naložbo, ki bo v prihodnosti omogočila višje plače, več zaposlovanja in višjo raven porabe, tudi davčni prihodki bi se dolgoročno vrnili na raven pred razbremenitvijo, kaže študija, ki jo je objavil nemški inštitut za gospodarske raziskave Ifo.

V študiji so analizirali, kakšne posledice bi imelo znižanje davka na dobiček podjetij s 30 na 25 odstotkov in skrajšanje obdobja davčno priznane amortizacije za naložbe z desetih na štiri leta.

V Nemčiji bi ukrepa davčne prihodke kratkoročno znižala za 30 milijard evrov, a bi hkrati imela tudi pozitivne učinke. Investicije bi povečala za 5,5 odstotka, potrošnjo gospodinjstev za 2,9 odstotka, plače za štiri odstotke in zaposlenost za 1,4 odstotka.

Previdno pri dvigu DDV in dohodnine

Raziskava je pokazala tudi, da bi dvig davka na dodano vrednost in dohodnine kratkoročno prinesel več davčnih prihodkov, dolgoročno pa znižanje davčnih prihodkov. Ob tem bi dodatna davčna obremenitev prinesla tudi znižanje BDP, zaposlenosti, rasti plač, investicij in potrošnje. Kot je pokazala analiza, bi na gospodarsko rast bolje vplival dvig davka na dodano vrednost kot dvig dohodnine.

Poleg tega so zanimive tudi druge ugotovitve druge raziskave inštituta Ifo. Ta ugotavlja, da se davki po volitvah praviloma dvignejo, pri čemer po besedah Niklasa Potrafkeja , direktorja ifojevega Centra za javne finance in politično ekonomijo analiza ni pokazala, da bi leva ali desna vlada v Nemčiji vodili drugačno davčno politiko.

Pred poslanci predlogi sprememb davčne zakonodaje

O davčni zakonodaji bodo poslanci odločali tudi na redni septembrski seji, ko jih čaka prva obravnava predloga socialne kapice za plače nad 6000 evrov bruto. Prav tako jih čaka nadaljnje odločanje o novi olajšavi za vlaganje v zeleni in digitalni prehod ter dodatne olajšave, med drugim za zaposlovanje.

Poslanci bodo odločali tudi o predlogih sprememb dohodninskega zakona, ki bi med drugim prinesle dvig splošne olajšave in neto plač ter znižanje davka na najemnine in kapitalske dobičke.

Po poletnem padcu zakona o DDV bo v obravnavi znova tudi zakon o DDV, ki bi odpravil obveznost izdaje papirnatih računov ter uvedel nekatere druge poenostavitve in administrativne razbremenitve davčnih zavezancev.



https://twitter.com/SvobodaBlog/status/1433490338195312648