Tudi sindikati ne znajo razložiti, zakaj so proti dvigu neto plač. Namesto njih razlago ponujamo mi
V Levici operirajo s številko 800 milijonov evrov letnega izpada, v vladnih izračunih "zgolj" 247 milijonov evrov. Samo letos je namreč država, zaradi ugodnih gospodarskih trendov in zgodovinsko nizke brezposelnosti, že pobrala 214 milijonov evrov več iz dohodnine, skupaj pa kar 400 milijonov evrov več davka.
Manjkajoči denar nameravajo pridobiti tako, da bi v državo privabili več podjetij z bolje plačanimi delovnimi mesti, kar bi na koncu zaradi več pobranih davkov tako državi kot delavcem prineslo pozitiven neto izid.
Kar je bistveno, ta denar ne bi šel v banke, ne podjetjem ali tajkunom, temveč navadnim ljudem, katerim bi z dvigom davčne olajšave prinesel večje neto plače.
Prav zato čudi, da so sindikati odločno proti spremembi dohodninskega zakona. Ne čudi pa, da na vprašanje novinarke v Studiu ob 17h na nacionalnem radiu glavna sindikalistka Lidija Jerkič ni znala razložiti, zakaj.
Če lahko igro politike še razumemo, pa je na videz povsem nerazumljiva igra sindikatov, ki si brez pravih argumentov prizadevajo, da ljudje ne bi dobili višjih plač. Sindikati so pred tedni prav tako izstopili iz socialnega dialoga, češ da je s to vlado nemogoč, čeprav minister za delo Janez Cigler Kralj velja za enega najbolj konsenzualnih človekov v aktivni politiki.
Bogate države imajo nizke davke
Kar se tiče vladne strategije, z ekonomskega stališča ni problematična. Temeljna ugotovitev je, da je za gospodarsko rast bolje, če z denarjem upravljajo posamezniki, ne pa država. Dejstvo je bilo potrjeno v številnih ekonomskih študijah in mu je dejansko zelo težko oporekati.
.@ASircelj: Finančni prihodki iz naslova dohodnine so se povečali za 214 mio €, glede na načrtovane. Vsi prihodki so se v prvih 9 mesecih, ko zakon sploh še ni začel veljati, povečali za skoraj 400 mio €. Če ta zakon ne bo sprejet, ljudje ne bodo imeli višjih plač oz. dohodkov. pic.twitter.com/CWU2oGSVFb
— SDS (@strankaSDS) October 25, 2021
Toda nižanje davkov ima tudi nujno stransko posledico, mimo katere zagovorniki uravnilovke, ki vodi v karseda egalitarno družbo, ne želijo. Nujno povzroči, da na koncu največ dodatnega denarja dobijo tisti v zgornjem delu plačne piramide, kar bi se zgodilo tudi v slovenskem primeru.
Skrajna levica:
Ker bi bogati dobili 2130 evrov več zato revežem ne smemo dati 160 evrov več. Denar mora ostati v blagajni, da ga bodo Vrhovni Sovjeti delili po lastni presoji. Ne moreš zaupati ljudem, da lahko sami gospodarijo s svojim denarjem, kam bomo pa prišli! https://t.co/7upuAbdSso
— Mitja Irsic (@MitjaIrsic) October 27, 2021
In čeprav je Slovenija med tremi najbolj egalitarnimi družbami v Evropi, razlika med minimalno in povprečno plačo pa, zaradi nenehnih dvigov prve (8. najvišja v EU), najnižja v Evropi, sindikati dvig dohodninske olajšave zavračajo in namesto tega sledijo predlogu stranke SD po nadaljnjem dvigovanju minimalne plače - za začetek za 10 odstotkov. Ne glede na to, da bi dvig minimalnih plač in sorazmerno razmerij na plačni lestvici brez hkratnega dviga davčne olajšave delavcem lahko prinesel celo nižji neto dohodek, kot ga imajo zdaj.
Slovenska logika nadpovprečnega, progresivnega obdavčevanja najvišjih plač brez (v Sloveniji konkurenčnih državah uveljavljene) razvojne kapice, ki blaži obdavčevanje zaposlenih z največjo dodano vrednostjo, pa ima še en problem.
Tuja podjetja, ki bi v Sloveniji potencialno odpirala delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, se ob takšnih plačnih razmerjih znajdejo pred dejstvom, da morajo npr. računalniškega inženirja plačevati bistveno več kot v primerljivih, nam konkurenčnih državah. Zato je Slovenija v tem trenutku neprivlačna za odpiranje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.
Res je, da bo na koncu sistem začasno dobil manj, toda države, kot sta Švica in Irska, so bogate predvsem zaradi pametnega uravnavanja davčnega bremena, ki ne temelji na logiki "najbogatejšim je v vsakem primeru treba pobrati karseda veliko".
Absurdnost sindikalnega nasprotovanja
Ko se s temi dejstvi sooči slovenske sindikate, ti zmrznejo. Pomenljiv je nastop glavne sindikalistke ZSSS v državi Lidije Jerkič, ki poslušalcem Studia ob sedemnajstih ni znala pojasniti, zakaj nasprotujejo spremembam, ki bi delavcem prinesle višji neto prejemek.
Kaj je o @vladaRS noveli Zakona o dohodnini povedala predsednica #ZSSS #LidijaJerkič: "Na katerikoli način razmišljam, kako razložiti, zakaj nismo zelo navdušeni za takšno spremembo, ki prinaša večji neto prejemek, NE ZNAM." (Radio Prvi, Studio ob 17.00, 10. maj 2021). Več ⬇️ ... pic.twitter.com/Pt4yGp1Zt7
— Jure Ferjan (@JureFerjan) October 26, 2021
Pozneje so v ZSSS vendarle našli razlog, ki po njihovem pije vodo. In sicer menijo, da bi znižanje davkov v času negotove javnofinančne situacije preko podražitev najbolj škodovalo tistim z najnižjimi plačami in socialnimi transferji.
Reprezentativni sindikati z nereprezentativnim članstvom?
Ali tovrstna argumentacija njihove člane tudi dejansko prepriča, pa je drugo vprašanje. Sklepajoč po konstantnem upadanju članstva, ki je razvidno iz spodnjih grafov (publikacija UMAR-ja), so prizadevanja, ki jih sindikati zadnja leta postavljajo v ospredje, brez prave legitimnosti, ki jim jo sicer z močno medijsko in drugo podporo dajejo kreatorji javnega mnenja in mnenjski voditelji.
Če sindikat ne zna argumentirat, zakaj je proti nižjim davkom in višjim neto plačam, potem je morda čas, da razmisli, ali je na pravi strani argumenta? Mogoče, samo mogoče se tega sploh ne da argumentirat.
— Svoboda (@SvobodaBlog) October 27, 2021
V Sloveniji je namreč v sindikate včlanjenih le še 13 % zaposlenih v realnem sektorju in 42 % zaposlenih v javnem sektorju.
V Sloveniji je tako član sindikata le še vsak peti delavec v posamezni panogi, kar pomeni, da bi se realno morala močno zmanjšati njihova pogajalska moč in reprezentativnost.
Dokler bo namen "sindikatov" samo anti @strankaSDS in anti @JJansaSDS politika, bomo spremljali nesmisle, kot je ta, da protestirajo proti višjim plačam in boljšemu življenjskemu standardu za zaposlene. Vsak cent vržen v sindikate, je stran vržem cent. pic.twitter.com/37dG4Yh57Y
— Nejc Brence (@BrenceNejc) October 26, 2021
10 komentarjev
MiLan
Ali še rabimo tak sindikat?
IgorP
Če je že "višek denarja", se ga naj porazdeli med najbolj ranljive sloje družbe, ne pa da bodo smetano spet pobrali bogati!
IgorP
Je to prehod na boljše, če bodo bogati še bolj bogati, reveži na minimalcu pa bi naj dobili neke drobtine!
Friderik
Tile naši sindikati so unikum v Evropi, pa verjetno tudi v svetu. Tako pokvarjenih in ubrisanih ni na tej zemeljski obli. Kako češ racionalno komentirat njihove odločitve? Nemogoče! Pamet nima tu kaj iskati.
IgorP
Friderik Pojma nimaš kaj je sindikat! A se naj strinja s predlogom, kjer bo bogati dobil 3x več kot nebogati?
slovenc sm
Zelo enostavni razlogi so, zakaj so sindikati prodi dvigu plač, ki ga načrtuje vlada z davčno razbremenitvijo. Prvi je, ker bi v tem primeru vlada naredila nekaj, kar je v njihovi domeni in bi izgubili na svoji moči. Drugi razlog je v tem, da bi s tem pridobil tudi višji sloj, ki ga sindikati ne zastopajo. In tretji je pa popolnoma politični razlog. Pri nas so sindikati povečini izpostave leve politične opcije in z dvigom plač se bojijo, da bi izgubili volilce ter denar za financiranje svojih nevladnih organizacij. Bistveno namreč je, da z naslednjimi volitvami želijo spet na oblast in bo trajalo nekaj časa, da bi spet preusmerili denar od ljudi nazaj v svoje kanale. Pa še zmišljevati bi si morali politično sprejemljive razloge za tako početje.
STAJERKA2021
Sindikati so podaljšana roka partije. Naša vlada je prevzela njihovo delo in bi z razbremenitvijo povečevala plače??? Ne, to pa ne gre - za vse, seveda.
rasputin
Sindikalna vodstva so podaljšana roka globoke države in skrbijo za njene interese. Globoka država je pijavka, ki se napaja iz proračuna in je seveda zainteresirana za čim višje davke. Takšni sindikati so karikatura sindikatov.
Rajko Podgoršek
Uravnilovka v Sloveniji je šla preko vseh meja normale. O njej pa odločajo tisti, ki niajo pojma kako delujeta realni sektor in industrija. Ob takšni progresivni obdavčitvi plač Slovenija gospodarstva ne bo razvila nikoli. Obenem pa trenutna plačna davčna struktura ni samo na škodo recimo temu tehničnemu in inženirskemu kadru temveč tudi kvalificiranim delavcem, saj so spodbude in razlike glede na različno izmensko delo ter delo v težjih delovnih pogojih preprosto premajhne. Slovenija potrebuje panožne minimalne plače, ki bi seveda morale biti zakonska obveza čisto za vse panoge, medtem, ko bi morala nacionalno minimalno plačo ukiniti.
AlojzZ
Zakaj? Ker se sindikalnim vodjem nič ne zgodi.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.