Le še električni avtomobili: bo osebna mobilnost za navadne smrtnike postala nedosegljiva?

Blaž Čermelj
Foto: depositphotos.com, notranja zajem slike Vecer.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Medtem ko cene bencina in dizla skokovito rastejo, na slovenskih črpalkah pa pred torkovimi podražitvami zmanjkuje goriva, Evropska unija dela drastične korake v smer novega pogonskega energenta.

Evropski parlament je v začetku meseca sprejel ambiciozno odločitev, po kateri bo z letom 2035 v EU prepovedana prodaja vozil z bencinskim ali dizelskim motorjem. Novico so še posebej bučno proslavili okoljevarstveniki, ki menijo da bomo s tem zaprli eno najtemnejših poglavij onesnaževanja okolja.

Kot izhaja iz gradiva Evropskega parlamenta, je promet leta 2019 prispeval kar četrtino izpustov CO2 v EU, od tega jih je kar 71,7 odstotka nastalo v cestnem prometu. Obenem je promet edini sektor, kjer so izpusti po letu 1990 naraščali, cilj pa je, da bi se ti do leta 2050 zmanjšali za kar 90 %.


Toda plemeniti načrti s seboj ne prinašajo le pozitivnih učinkov, temveč med številnimi vozniki sprožajo vprašanja, kako bo njihova mobilnost izgledala v prihodnjih desetletjih.

Bomo v naslednjem desetletju res množično kupovali električna vozila, ali pa bodo ta za večino perifernih držav predraga? Če bo tako, da se bodo morali revnejši v službo voziti s starimi, ekološko spornimi vozili, bo ta korak le še povečal razlike v razvitosti med posameznimi evropskimi državami.

Med državami, ki bodo zaradi takšnih odločitev močno prizadete, bo tudi Slovenija. V njej namreč trenutno uporabljamo kar 1,3 milijona osebnih avtomobilov. Morebitna drastična podražitev le teh bo zato v državi neizbežno povzročila številne družbene spremembe.

Le vsak triintrideseti avto je električni


Uradni prodajni podatki kažejo, da Slovenci električnim vozilom še nismo naklonjeni. Kljub državnim subvencijam in izdatni promociji je bilo namreč v Sloveniji leta 2021 prodanih le 1.689 električnih vozil. To ob skupnih prodajnih številkah, ki znašajo 53.988 vozil, pomeni, da je bil njihov delež 3,13 odstoten. Skratka, električni pogon je imel le vsak triintrideseti prodani avtomobil.

Medtem je na Norveškem to razmerje popolnoma obrnjeno, popolnoma električnih je že več kot polovica prodanih avtomobilov. Le te si državljani bistveno bogatejše države veliko lažje privoščijo. Poleg tega njihova električna energija v veliki večini prihaja iz hidroelektrarn. Zato je njihov pogon tudi dejansko brezemisijski.

Za mnenje o tem, kaj slovenskemu vozniku prinaša napovedana prepoved prodaje vozil s termičnim motorjem, smo povprašali tudi slovenske prometne strokovnjake in inženirje. Ti nad takšnim rokohitrskim ukrepom povečini niso navdušeni, saj menijo, da mora biti izumrtje termičnega motorja stvar tehničnih in ekonomskih dejstev, nikakor pa ne političnih direktiv.

Niko Mihelič: Za politike je odločitev enostavna


Kot ugotavlja inženir Niko Mihelič, ta je v preteklosti deloval prav na področju izboljšav motorjev na notranje izgorevanje, je bila odločitev za bruseljske politike razmeroma enostavna. Vprašanje po njegovem pa je, ali je potrebna in realna.

V svojem zapisu na spletni strani Nove24TV tako izpostavlja, da si ti predstavljajo, da bo kljub zamenjavi pogona vse tako, kot je bilo do sedaj. Toda ob tem pozabljajo, da elektrike za napajanje že sedaj nimamo dovolj. Poseben problem bodo postale tudi polnilnice in dostop do njih. Nam bodo iz stanovanj v blokih viseli kabli za polnjenje?

Bistveno bolj potrebno se mu zato zdi, da bi avtomobili postali lažji:

Velikokrat sem že zapisal in dejal, da bi bil vesel politike, ki bi obdavčila kilograme. 700 kilogramov težko vozilo za vožnjo s hitrostjo 200 kilometrov na uro ne potrebuje 40 kilovatov, ampak skoraj 100! Poraba goriva ni enkrat večja, 6 do 8 l/100 kilometrov, ampak vsaj trikrat, 9 do 12 l/100 kilometrov. Vendar pa ob dejstvu, da 700 kilogramov težkih vozil skorajda ni, je poraba in seveda z njo količina onesnaževanja velikokrat večja.

Ob zapisanem je potrebno omeniti še življenje z električnimi avtomobili. Sama vožnja s polnim akumulatorjem je super. Ni sklopke, ni menjalnika, ni hrupa. Če pa bi radi odšli v Dalmacijo, Nemčijo ali kamorkoli dlje, je to misija bolj podobna pustolovščini kot vožnji, potovanjem, ki smo jih vajeni sedaj. To pomeni, da je dobro imeti ob električnem avtomobilu še takega na tekoče gorivo ali plin …

Zaradi vseh tehničnih omejitev se mu tako zdi, da termični motor še ni rekel zadnje besede in da je prihodnost morda tudi v drugačnih, okolju bolj prijaznih gorivih.

Andrej Pečjak: Ljudje bodo sami prešli na električna vozila, ko bodo ta cenejša


Eden od glavnih promotorjev elektromobilnosti pri nas, Andrej Pečjak, se na elektriko vozi že več kot 12 let. Zadnjih deset let pa to počne njegova celotna družina. Vendar v svojem komentarju za Domovino kljub temu pravi: "Sem proti prepovedi, ker prepovedi pogosto dosežejo nasprotni učinek. Električni avto je udobnejši, tišji in se manj kvari kot fosilni, poleg tega pa je vožnja bistveno cenejša. Električna energija je evropska, zato je tudi manj podvržena političnim krizam, domača vtičnica pa bo vedno na voljo. Zaradi tega bodo ljudje sami prešli na električna vozila, ko bodo ta cenejša oziroma ko jih bo toliko, da bodo zakonitosti trga spustile ceno (ponudba in povpraševanje). Cenejša bi morala biti po vsej logiki, saj imajo bistveno manj sestavnih delov kot npr. sodoben dizel."

Ob tem navaja, da električna vozila niso dosti težja od dizelskih, zaradi tega je vpliv na porabo energije, obrabo pnevmatik ali drugih komponent v vozilu majhen. Precej bolj kot masa po njegovem mnenju vpliva sam slog vožnje.

Za čim hitrejšo prevlado električnih vozil na evropskih cestah bi sam raje predlagal, da bi EU uvedla subvencijo, ki bi veljala po celotni EU in prepričala proizvajalce v izdelavo manjših in zato cenejših električnih vozil in uredila sistem hitrih polnilnic ob avtocestah podobno, kot ima to urejeno Tesla.

V primeru, da se to ne bo zgodilo, pa bodo predvsem v revnejših državah EU še naprej vozili "stare fosilce", kar je po njegovem mnenju še bistveno slabše. Trenutna težava avtomobilskega trga je namreč tudi v tem, da se avtomobilski proizvajalci izogibajo izdelovati manjša električna vozila za mestne in primestne vožnje, ker s tem zaslužijo manj kot z izdelovanjem prestižnih električnih vozil.

AMZS: Breme zelenega prehoda ne sme pasti le na voznike osebnih vozil


Do sprejetega svežnja pa so se opredelili tudi v največjem združenju voznikov v Sloveniji, Avto-moto zvezi Slovenije, kjer v luči vseh predstavljenih dejstev in ukrepov pozivajo državo "naj pripravi celostno strategijo zelenega prehoda in v pogajanjih z Unijo upošteva specifike slovenske mobilnosti ter kakšne so v naslednjih desetletjih realne in uresničljive možnosti za zeleni (mobilnostni) prehod, katerega stroškov nikakor ne morejo nositi le vozniki osebnih vozil."

V AMZS tako ugotavljajo, da "rešitev problema onesnaženosti ni tako enostavna, da bi se ga dalo odpraviti zgolj z zamenjavo pogona v avtomobilih." Pri načrtovanju sodobnih rešitev pa bo potrebno "upoštevati tako geografske okoljsko ekonomske razlike med kraji in državami kot lokalno prometne zakonitosti in usmeritve."

Ob tem poudarjajo, da zaradi poddimenzioniranega energetskega sistema ta nikakor ne bo gladek in da je "slovenska dinamika izgradnje večjih infrastrukturnih projektov izjemno počasna in tudi finančno potratna."

Zato direktor AMZS Andrej Brglez v svojem odzivu na predlagane spremembe opozarja, da "obstaja velika verjetnost, da se praksa in stanje vlaganj in izgradnje mobilnostne infrastrukture v Sloveniji v prihodnjih 13 letih ne bo bistveno spremenila in popravila. Pri takem razvoju dogodkov lahko predvidimo, da bo pri nas po letu 2035 močno padla prodaja novih avtomobilov, hkrati pa se bosta že pred tem začela močno povečevati uvoz in prodaja rabljenih avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje, če tega politika ne bo prepovedala."

Vse to bo po njegovih besedah vodilo v dodatno staranje slovenskega voznega parka. "Ukrep EU, vsaj na lokalni ravni, torej ne bo zmanjšal, temveč najverjetneje celo povečal onesnaženje, ki ga promet povzroča v Sloveniji in tudi še v marsikateri drugi evropski državi," zaključuje Brglez.

https://twitter.com/BozoPredalic/status/1538764497451638785
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Andrej Brglez
Andrej Brglez: »Zelena agenda je preveč populistično zaletava«
  • 02. 09. 2024
poceni hrana, revščina
Zeleni – ideološki uničevalci Zahoda
  • 20. 05. 2024
Vlada zvišuje mesečne stroške za lastnike samooskrbnih sončnih elektrarn
  • 13. 06. 2024