Kritični odzivi na vladno napoved spremljanja cen košarice izdelkov in odkupa pšenice pod tržno ceno

"Pristojno ministrstvo za hrano je pripravilo košarico 15 izdelkov. Prek nje bomo ves čas nadzirali spremembe cen izdelkov. Ne gre za reguliranje, cen ne bo določala vlada, temveč trgovci. Vlada bo poskrbela, da bodo cene primerljive in javno znane. To pomeni, da se bo lahko vsak kupec sam aktiviral in preveril, pri katerem trgovcu se mu splača kupovati," je napovedal predsednik vlade Robert Golob.

Poleg tega je vlada napovedala tudi pomoč kmetijstvu v višini 22 milijonov evrov ter državni odkup vse pšenice. Zatika pa se že na začetku, saj bi država rada pšenico odkupila pod tržno ceno.

Letna stopnja inflacije visoka

Življenjske potrebščine so se v enem letu podražile za 10,4 %. Cene blaga so bile v povprečju višje za 13,1 %, cene storitev pa za 5,3 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 16,5 %, trajno blago za 10,5 % in poltrajno blago za 2,9 %.

K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ prispevale višje cene električne energije, plina in drugih goriv (2,1 odstotne točke): plin se je podražil za 49,4 %, toplotna energija za 43,6 % in električna energija za 29,4 %. Sledile so višje cene naftnih derivatov in 12,8-odstotna podražitev hrane; vsaka izmed teh dveh skupin je inflacijo dvignila za 1,9 odstotne točke. Cene tekočega goriva so se zvišale za 54,6 %, goriv in maziv za osebna vozila pa za 34,5 %. Med hrano so izstopale podražitve kruha in izdelkov iz žit (za 16,2 %) ter mesa (za 12,9 %).

Slovenci že sami primerjamo cene izdelkov

"Na tem delu je pristojno ministrstvo za hrano pripravilo košarico 15 izdelkov. Prek nje bomo ves čas nadzirali spremembe cen izdelkov. Ne gre za reguliranje, cen ne bo določala vlada, temveč trgovci. Vlada bo poskrbela, da bodo te cene primerljive in tudi da bodo javno znane. To pomeni, da se bo lahko vsak kupec sam aktiviral in preveril, pri katerem trgovcu se mu splača kupovati. Ob tem bomo spremljali tudi kakovost izdelkov in primerjali cene teh izdelkov s cenami v drugih državah. In sicer na Madžarskem, Hrvaškem, v Italiji in Avstriji. Cilj bo osveščanje slovenskih potrošnikov, kakšna je realna tržna cena. Ta del ukrepov nagovarja ljudi k temu, da so aktivni," je poudaril Golob.

https://twitter.com/DraganBrBr/status/1542913843797626880

Da gospodinjstev s tem ne bodo razbremenili, poudarja tudi agrarni ekonomist Aleš Kuhar. "Vprašanje, ali bo s tem dosežen kakršen koli viden makroekonomski učinek. Slovenci smo namreč svetovni fenomen po tem trgovinskem turizmu, zelo intenzivno ljudje že zdaj primerjajo cene, da bi zaradi tega bilo kakršno koli spremenjeno vedenje trgovcev, močno, močno dvomim," je skeptičen Kuhar.

Ukrepi bi zato morali biti bolj usmerjeni v socialno šibke. Na trgovinski zbornici predlagajo, da se za osnovna živila zniža davek na dodano vrednost. "Mi, kot trgovinska zbornica, kot so to storile druge države po svetu, zagovarjamo neke socialne transferje do šibkejših prebivalcev, da bi na tak način blažili draginjo, ki je povzročena zunaj Slovenije," pravi predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah.

https://twitter.com/VidaKocjan/status/1542899093176975360

https://twitter.com/AndrejKrupenko/status/1542880408446160899

Malenkostna pomoč kmetijstvu

Slovenskim kmetom bo vlada namenila malo več kot 22 milijonov evrov pomoči za različne namene. "Od subvencij za gorivo, repromateriala in gnojila. Sprejeli smo tudi usmeritev, da vlada prek zavoda za blagovne rezerve odkupi vso pšenico, pridelano v Sloveniji," je dejal Golob.

Kot je dodala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, bo država za sektor mleka namenila 5,2 milijona evrov pomoči, prejelo jo bo okrog 4.000 kmetijskih gospodarstev za okoli 80.000 do 85.000 krav molznic. Pomoč naj bi bila izplačana do septembra.

2,2 milijona evrov bo šlo za ukrep pomoči za pogonska goriva, ki bo predvidoma izplačan do jesenske setve. "Vzeli smo obdobje dveh mesecev, in sicer glede na količino, ki jo kmetje dobijo povrnjeno kot trošarino. Gre za 0,2 evra po litru," je povedala ministrica Šinko.

https://twitter.com/KukenbergerV/status/1543096290392801280

Odkup pšenice po nižji od tržne cene

"Cena, ki so jo ponudili primarni kmetovalci, je bila 400 evrov na tono. A na eni strani država pomaga z različnimi ukrepi v višini okoli 22 milijonov evrov, zato pričakujem, da se bomo na drugi strani pogajali in prišli skupaj. Ko bomo sedli za mizo, bomo videli, kaj lahko dosežemo," je dejala ministrica.

Člani komisije za odkup in prodajo žit, ki jo sestavljajo predstavniki kmetijsko-gozdarske zbornice, zadružne zveze in sindikata kmetov, so na sredinem sestanku sklenili, da bodo kmetje vso pridelano pšenico prednostno ponudili slovenskim mlinarjem, hkrati pa so pozvali vlado, da odkupi vso doma pridelano krušno pšenico po enotni ceni ravno štiristo evrov za tono.

V komisiji ocenjujejo, da kmetje še nikoli doslej niso bili tako izpostavljeni podražitvam vhodnih surovin za kmetijsko pridelavo ter tako negotovim razmeram na trgu kot letos. Od lanske žetve do danes so se goriva podražila za okoli petdeset odstotkov in mineralna gnojila od trikrat do štirikrat, podražila pa so se tudi sredstva za zaščito rastlin in semensko žito. Nezanesljiva dobava mineralnih gnojil je tudi povzročila, da nekateri kmetje niso mogli opraviti vseh agrotehničnih ukrepov. Dogajanje na mednarodnih trgih zaznamujejo predvsem zelo močna nihanja cen pšenice.

V komisiji so na podlagi stroškov pridelave in pričakovanih gibanj v prihodnje ocenili vrednost letošnjega pridelka pšenice in ječmena, ki bi omogočila likvidnost kmetij ter zagon nove sezone pridelovanja žit. Za pšenico kakovostne kategorije A premium predlagajo ceno 410 evrov za tono, za kategorijo A 390 evrov, za B1 370 evrov, za B2 350 evrov in za kategorijo C 330 evrov, za ječmen pa 300 evrov za tono.

https://twitter.com/Ales_Kralj14/status/1543287407419727878