Kristalna noč na TV Slovenija

»Vsem mora biti jasno, da smo pri nas na oblasti mi, komunisti, kajti če ne bi bili mi, bi bil kdo drug, vendar temu ni tako in nikoli ne bo.« Ta znameniti stavek Staneta Dolanca iz leta 1972 je označil konec nekoliko liberalnejše vlade Staneta Kavčiča v prejšnji državi, ki smo se ji Slovenci s plebiscitarno večino odpovedali.

Kljub temu ne najdem ustreznejšega stavka, ki bi opisal dogajanje na TV Slovenija zadnje dni. Komunizem je iskal notranje in zunanje sovražnike, da je prek njih vzdrževal lasten teror, in aktualni sovražniki so, prosto po Golobu, janšisti, ki naj bi se jih tudi po njegovem naročilu očistilo z RTV Slovenija.

Glede tega, koliko je teh janšistov in kdo točno vse naj bi to bil, ni jasne definicije. Po definiciji takšne čistke nimajo jasnih parametrov, saj tako omogočajo večjo »svobodo« čiščenja. Je pa Marcel Štefančič pred časom povedal, koliko jih je. »J***** malo.«

Tokrat ne gre za sorazmerno običajno folkloro, ko pod eno oblastjo nekoliko prosperira en urednik in pod kako drugo kak drugi. Tokrat je nova, depolitizirana oblast na RTV Slovenija ustvarila nevaren precedens in petnajst novinarjev ukinjene oddaje Panorama poslala na čakanje, ker da zanje ni dela, kar gre nekako razumeti kot napoved njihovega odpuščanja.

Eksemplarično čiščenje v duhu stalinizma

Premeščanje na manj vidne pozicije in v arhiv ali kaj podobnega ne pride več v igro. Vsem mora biti jasno, kdo je na oblasti. Eksemplaričen ukrep pa je po svoje še bolj kot petnajstim, ki se jih ukrep tiče osebno do te mere, da so jim brez opozorila zaklenili tudi službene kartice, da niso mogli niti po svoje osebne stvari, namenjen vsem drugim, ki gledajo in berejo sporočilo med vrsticami: »Skloni glavo in se podredi novemu vodstvu ali pa boš ti naslednji, za katerega tukaj ne bo več dela.«

V zadnjem letu smo ves čas poslušali, kako podhranjen je informativni program in kako malo ljudi imajo uredniki na razpolago, da spravijo skupaj večerno informativno oddajo, zdaj pa imajo nenadoma takšen višek kadra, da ne najdejo dela za 15 novinarjev. Eden izmed njih, Marko Milenkovič, ki je mimogrede eden redkih v tej hiši, ki se vsaj približno spozna na ekonomske teme, je denimo še nedavno dobil opozorilo kadrovske službe, da dela preveč, saj je poleg rednega dela za Panoramo opravljal še serijo drugega dela.

Res je, da je bilo pričakovati, da bo novo vodstvo odpravilo oddajo Panorama. A novinarji, ki so jo ustvarjali, niso bili zaposleni zgolj za to oddajo. Vodstvo je ukinilo tudi več drugih oddaj, a njihovih ustvarjalcev ni poslalo na čakanje in jim zaplenilo službenih kartic. Govori pa se tudi, da ob pošiljanju na čakanje na delo vzporedno tudi zaposlujejo, saj je novinarjev, ki ustvarjajo informativni program, dejansko premalo.

Še več, pred prazniki naj bi celo dajali informacije, naj 3. januarja normalno pridejo na delo, nato pa med božično-novoletnimi prazniki odredba o čakanju na delo in prepoved vstopa. Brez pogovora, obrazložitve, podpisana s strani človeka brez pooblastil, tako da je uprava čez nekaj dni odredbe podpisovala znova, zelo verjetno nezakonito, saj sta jih podpisala le dva člana, Zvezdan Martič in Andrej Trček, delavski direktor Franci Pavšer pa je bil proti. Čeprav zakon nalaga upravi, da odloča z večino, Martič svoj glas tolmači kot dvojnega.

 V zadnjem letu smo ves čas poslušali, kako podhranjen je informativni program in kako malo ljudi imajo uredniki na razpolago, da spravijo skupaj večerno informativno oddajo, zdaj pa imajo nenadoma takšen višek kadra, da ne najdejo dela za 15 novinarjev. 

Najprej vodilni, nato simboli, za njimi pa prosti lov iz zamer in fovšije

RTV-jevska kristalna noč pa ni edina vzporednica s totalitarnimi režimi iz preteklosti. Prav vsi so izvajali čistke, da bi se utrdili na oblasti.

Žrtve čistk so bili sprva najvidnejši predstavniki opozicije totalitarnemu režimu. Tisti, ki so režim potencialno najbolj ogrožali. Tudi na RTV so vodstveni kadri »odleteli« prvi. A kot v totalitarnih režimih se ni ustavilo tam. Leninizem in stalinizem sta likvidatorjem določala kvote, koliko ljudi pospraviti, in smernice so bile zelo razrahljane. Z jasnim sporočilom: kdorkoli je lahko naslednji, s čimer se je v družbo vnesel strah in nemir.

Si se zaposlil v času napačnega vodstva, si napredoval, so te prestavili na drugo oddajo, si delal karierni izziv, čeprav na področju športa, mode, trendov, ekonomije, in ne politike? Vseeno je. S tem si del napačnih, moraš leteli. Od teh, ki so leteli nazadnje, bi redko koga sploh posredno označili za desnega, Janševega ali kar je še teh besed.

Seveda uradno ne gre za politično čiščenje. Vedno se najde kak izraz, kot so likvidacija, nevtralizacija nasprotnika, depolitizacija ali pa finančno varčevanje, ki se kot izgovor uporablja tokrat. Pri tem je časovna vzporednost sumljivo sovpadla z državnim denarjem za RTV Slovenija, ki ga, kar že odkrito priznava, uprava namerava porabiti nezakonito. Cena zanj je, tako se zdi, čistka.

Ko čistkarji očistijo vodilne nasprotnike in nato simbole (v tem primeru oddajo Panorama), pa se čistke ne ustavijo. Nato sledi čiščenje na podlagi osebnih maščevanj, zamer in zavisti. To je denimo doletelo RTV-jevo dopisnico iz Londona, Nino Kojima.

Liberalka, profesionalna dopisnica, ki je imela, tako vsaj poznavalci, eno najcenejših dopisništev, je tudi odpravljena, uradno zaradi varčevanja. V tujini očitno ni zaznala nians, ki so prevzele RTV Slovenija. Denimo, da se tukaj podpira Hamas, pa Putina. In da ni dobro imeti liberalnih stališč, ki niso dovolj stalinistična, kritizirati Hamas in imeti zamere iz preteklosti, ko naj bi razkrivala nečednosti enega trenutnih vodilnih – to je bilo dovolj za odpravo njenega dopisništva. 

Svoj zadnji Prvi dnevnik je te dni odvodil tudi Nejc Krevs, profesionalni voditelj in otrok RTV Slovenija. Podobno kot z vodstvenih vlog odstranjeno Valentino Plaskan tudi njega težko označimo za »desničarja«. Dejansko je le bil na napačnem kraju ob napačnem času in svoje delo opravljal profesionalno, ne pa aktivistično.

Drage gledalke in cenjeni gledalci, hvala za pozornost.

To so moje zadnje besede v tem studiu. #onelove 📺 #tvnews pic.twitter.com/KCbry3lIMS

— Nejc Krevs (@NKrevs) January 6, 2024

Revolucija žre lastne otroke in sčasoma tudi tiste, ki se niso oglasili

Totalitarni aktivisti, ki izvajajo čistke, pa niso vzeli zgodovinske lekcije, da revolucija žre lastne otroke. Ko se enkrat čisti, lahko metla zadene tudi njih, saj na koncu ne gre za enoten monolit, ampak boj za privilegije in oblast, ki se na koncu sprevrže v spopad vseh proti vsem.

Če ne prej, pa jih utegne nevaren precedens, ki ga vzpostavljajo, doleteti, ko se zamenja oblast. Tudi oblast, ki pod taktirko stranke Levica gradi socializem za 21. stoletje in si podreja medije, ni večna. V času spleta, družbenih omrežij in vsaj nekaj svobodnih medijih se utegne zamenjati hitreje, kot si mislijo. In prelomljena obljuba Zvezdana Martiča, da nikogar ne bodo vrgli na cesto, se utegne vrniti kot bumerang. Samo upamo lahko, da bo naslednja oblast zmogla več samoomejevanja in se lotila obnove javne RTV, ne zgolj opravila naslednje, še radikalnejše čistke, kar se sicer zdi bolj verjetno.

Zato toliko bolj čudi molk večine novinarskih organizacij, posebej aktiva novinarjev RTV Slovenija, ki celo aktivno »držijo štango« upravi, ki izvaja tokratne čistke. Zdi se, da bolj kot kadarkoli po osamosvojitvi velja zapis Martina Niemoellerja o čistkah v času nacizma:

Ko so nacisti prišli po komuniste, sem ostal tiho;

nisem bil komunist.

Ko so zaprli socialne demokrate, sem ostal tiho;

nisem bil socialni demokrat.

Ko so prišli po sindikaliste, nisem spregovoril;

nisem bil član sindikalistov.

Ko so prišli po Jude, sem ostal tiho;

nisem bil Jud.

Ko so prišli po mene,

ni bilo nikogar več, ki bi spregovoril.

Poskrbimo, da se oglasimo, ko se začne totalitarizem, da ne bomo na koncu ostali sami, ko ne bo več nikogar, ki bi spregovoril za nas.