Kosovo in Srbija, Rusija in Ukrajina: podobni argumenti, drugačen rezultat

Foto: Profimedia.si


Napetosti med Srbijo in Kosovom so se v zadnjem tednu ponovno povečale, potem ko so Srbi na glavnih cestah na severu Kosova, nekdanje srbske pokrajine, postavili barikade. Protestirali so proti aretaciji nekdanjega policista kosovskih Srbov.

Z barikad je bilo sproženo streljanje, pri čemer je bil ranjen kosovski albanski policist. Nekdo je na patruljo mirovne misije Evropske unije vrgel granato za omamljanje. Srbija je povečala bojno pripravljenost in opozorila, da ne bo stala ob strani, če bodo Srbi na Kosovu napadeni.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je pozval k napotitvi srbskih enot na sever Kosova, kar je še povečalo strahove, da se bo obnovila vojna na Kosovu iz let 1998-1999, ki je zahtevala več kot 10.000 življenj, več kot milijon ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo.

Spor glede Kosova je star že več stoletij. Srbija to regijo ceni kot središče svoje državnosti in vere. Na Kosovu so številni srednjeveški srbski pravoslavni samostani. Srbski nacionalisti tamkajšnjo bitko z osmanskimi Turki iz leta 1389 vidijo kot simbol svojega nacionalnega boja.

Večinski etnični Albanci na Kosovu, ki so večinoma muslimani, Kosovo obravnavajo kot svojo državo ter obtožujejo Srbijo okupacije in zatiranja.

Putinovo izgovarjanje na jugoslovanski primer


Veliko pred tem, ko so ruski tanki in vojaki februarja zapeljali v Ukrajino, je ruski predsednik Vladimir Putin v utemeljitev morebitne invazije na suvereno evropsko državo navedel razpad Jugoslavije. Putin je trdil, da sta Natovo bombardiranje Srbije leta 1999 in sprejetje Kosova kot države s strani Zahoda ustvarila nezakonit precedens, ki je porušil mednarodno pravo in red.

Putinova argumentacija, ki jo je večkrat ponovil, odkar je Rusija leta 2014 Ukrajini priključila Krim, je sledila tej utemeljitvi: Če so nekdanje jugoslovanske republike in srbska pokrajina lahko postale neodvisne s podporo Zahoda in vojnami, zakaj se z rusko pomočjo ne bi mogli odcepiti strateški črnomorski polotok Ukrajine in območja na vzhodu države, ki so pod nadzorom upornikov in na katerih živijo večinoma Rusi?
Čeprav v Ukrajini pred letošnjo obsežno rusko invazijo ni bilo takšnih razmer, se Putin še vedno sklicuje na dogajanje na Kosovu kot precedens za pošiljanje vojaških enot.

Čeprav v Ukrajini pred letošnjo obsežno rusko invazijo ni bilo takšnih razmer, se Putin še vedno sklicuje na dogajanje na Kosovu kot precedens za pošiljanje vojaških enot. Od invazije je Kosovo in Srbijo večkrat omenil. Trenutno prijateljstvo med predsednikom Vučićem in ruskim predsednikom Putinom pa ima v tem pogledu na svet točko, ki ju druži in obenem predstavlja točko preloma. V zadnjem intervjuju za srbsko televizijo je denimo dejal: "Zato je naš položaj tako težak: Srbija je stopila na evropsko pot, vedno je podpirala celovitost Ukrajine, po drugi strani pa bo približno 85 odstotkov ljudi vedno na strani Rusije, ne glede na to, kaj se bo zgodilo. To so dejstva, s katerimi se soočam kot predsednik države."

Potreben dogovor


Obe državi, Kosovo in Srbija imata trenutno na oblasti nacionalistične voditelje, ki so bili dejavni v času vojne med letoma 1998 in 1999. Mednarodni posredniki pogosto obtožujejo Kurtija, kosovskega predsednika vlade, da s svojimi potezami sproža nepotrebne napetosti. Na primer, zavrnil je zamisel o zamenjavi ozemlja med Srbijo in Kosovom, o kateri so bili njegovi politični predhodniki pripravljeni razmisliti, da bi dosegli sporazumno rešitev s Srbijo. Vučić, srbski populistični predsednik, vztraja, da mora vsaka rešitev vključevati kompromis, če naj bo trajna.

Vučić je priznal, da je Srbija izgubila nadzor nad Kosovom, in dejal, da se je s tem sprijaznil, vendar pravi tudi, da se država ne bo pomirila, če ne bo nekaj pridobila.
Vučić je priznal, da je Srbija izgubila nadzor nad Kosovom, in dejal, da se je s tem sprijaznil, vendar pravi tudi, da se država ne bo pomirila, če ne bo nekaj pridobila.

Mednarodni opazovalci in akterji še vedno upajo, da lahko Kosovo in Srbija dosežeta dogovor, ki bi Kosovu omogočil sedež v Združenih narodih, ne da bi morala Srbija izrecno priznati njegovo državnost. Obe državi morata normalizirati odnose, če želita napredovati v smeri članstva v EU.

Če v pogajanjih, ki jih vodi EU, ne bo prišlo do preboja, bi to pomenilo dolgotrajno nestabilnost, gospodarsko nazadovanje in stalno možnost spopadov. Vsako srbsko vojaško posredovanje na Kosovu bi pomenilo spopad s tamkajšnjimi Natovimi mirovnimi silami, Srbija pa verjetno na koncu realistično gledano ne bo posegla v to območje.

Toda Beograd nadzoruje sever Kosova in Kosovo verjetno ne bo postalo članica Združenih narodov in funkcionalna država, če ne bo rešilo spora s Srbijo. Kosovo je napovedalo, da bo kmalu zaprosilo za članstvo v EU, čemur Srbija odločno nasprotuje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki