Kljub napredku Slovenska vojska še vedno ni pripravljena na vojno. Pahor: Poslabšanje političnih in vojaških razmer v Evropi in svetu moramo jemati resno

Načelnik Generalštaba Slovenske vojske (SV) Robert Glavaš in minister za obrambo Matej Tonin sta predsednika republike Boruta Pahorja danes seznanila z redno oceno pripravljenosti SV v lanskem letu. SV je naredila napredek, a ta še ni zadosten, je ugotovil Pahor. Kljub temu pa verjame v njeno sposobnost obrambe suverenosti Slovenije. Obrambni minister Matej Tonin je prepričan, da bo morala Slovenija za svojo varnost vložiti še več sredstev.

Pahor je tudi dokončno zavrnil prepoved poletov nad Ukrajino, saj bi to pomenilo nepredvidljivo vojno. Več o tem pišemo TUKAJ. Po Pahorjevih besedah Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena, a resno in naglo poslabšanje političnih in vojaških razmer v Evropi in svetu morajo jemati z vso resnostjo, je dejal Pahor, ki je ob tem napovedal "sorazmerne ukrepe".

Za vojsko več sredstev, opremljenost boljša, a zaostanek iz preteklosti je bil prevelik, da bi se ga dalo hitro odpraviti

"Iz poročila Generalštaba Slovenske vojske izhaja, da je Slovenska vojska naredila viden napredek, ni pa ta napredek še dovolj za celovito delovanje v vojnih razmerah. Vendar pa z vso odgovornostjo ocenjujem, da je Slovenska vojska skupaj z drugimi silami in ob podpori ljudi sposobna ubraniti ozemeljsko celovitost in suverenost Republike Slovenije," je ocenil vrhovni poveljnik obrambnih sil Pahor.

Nanizal je, da iz poročila izhaja, da se sredstva za SV povečujejo, izboljšuje se tudi opremljenost, a je bil "zaostanek na tem področju tolikšen, da ga ni bilo mogoče odpraviti v enem koraku".

V stalni sestavi je ustavljen trend padanja števila vojakov, v prostovoljni pogodbeni rezervi pa se je število povečalo za nekaj deset pripadnikov. "To še zdaleč ni dovolj, vendar z doslednim izvajanjem sprejetih ukrepov in njihovim izboljševanjem ter nadgradnjo lahko pričakujemo postopno povečevanje števila pripadnikov Slovenske vojske. To je ključna naloga," je izpostavil Pahor.

Napredek je premajhen tudi na področju infrastrukture, a je Pahor ob tem izpostavil načrtovane obsežnejše investicije. Dodal je še, da iz poročila izhaja tudi, da je imela SV v preteklem obdobju pomembno vlogo pri podpori Policiji in Civilni zaščiti, pri varovanju državne meje in v času epidemije covida-19.

Zaradi situacije v Ukrajini bo najbrž potrebno za obrambo nameniti še več

Tudi po besedah obrambnega ministra Mateja Tonina so bili infrastruktura, tehnika in kadri med najbolj perečimi težavami pri razvoju SV. Zato so že na začetku mandata začeli proces modernizacije in dodatno izpopolnjevanje SV, je dejal na novinarski konferenci in naštel izvedene ukrepe. Med drugim je izpostavil dvig plač, ureditev statusa vojakov po 45. letu in prenovljen koncept pridobivanja kadrov. Še vedno pa glede na planske dokumente manjka tisoč vojakov.

Spomnil je tudi na zakonodajo, ki omogoča zagotavljanje investicij v SV. Slovenija je tudi že podpisala pogodbo za nakup transportnega letala, gremo v postopek nabav dveh helikopterjev, v Sloveniji so že t.i. oshkoshi, tik pred podpisom je tudi pogodba za nakup oklepnih vozil 8x8. Zaradi aktualnega dogajanja v Ukrajini pa bo Slovenija okrepila tudi tehniko protizračne in protioklepne obrambe.

Cilj je, da Slovenija do leta 2024 obrambne izdatke dvigne na 1,5 odstotka BDP, glede na trenutno situacijo pa se zdi, da bo treba korigirati cilj, da bi se do leta 2035 ta delež dvignil na dva odstotka in to na način, da bi ga dosegli že leta 2030, je povedal minister za obrambo.

Gre za največji napredek po letu 2012, a ne dovolj za višjo oceno

Najnižjo raven sposobnosti delovanja je glede na letne ocene Slovenska vojska dosegala med leti 2014 in 2016. Po letu 2012 so ocene nižje zlasti zaradi varčevanja, pa tudi spremembe metodologije. Tako je bilo trend navzgor zaznati le deloma v letih 2017 in 2019. Ocena pripravljenosti je zaradi spremenjene metodologije, ki zajema sedem področij, sicer podana drugače - opisno in ne več številčno.

Na štiristopenjski lestvici, ki se giblje od "ni neskladja" do "obstaja večje neskladje" je zahtevana pripravljenost SV v miru dosegla vrednost, ki pomeni, da ugotavljajo neskladje, ki pa ni pomembno ali večje. Potrebna pripravljenost za delovanje v vojni pa ni bila ocenjevana, ampak je ostala enaka letu prej. Kljub temu je v osnovi ocena ostala enaka, povečanje sredstev in delo s kadri pa kaže trend navzgor.

Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena, a poslabašnje razmer v Evropi je treba jemati resno

Pahor je danes komentiral tudi aktualno dogajanje v Ukrajini in ocenil, da se Slovenija na rusko ogrožanje mednarodnega reda in miru s pomočjo Ukrajini in sankcijami zoper Rusijo odziva kot aktivna članica Evropske unije in Nata, kot sestavni del Zahodnega sveta. "Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena in zaenkrat ni znakov, da bi to bila. Vendar moramo resno in naglo poslabšanje političnih in vojaških razmer v Evropi in svetu jemati z vso resnostjo. V tem smislu bo Slovenija po potrebi sprejemala sorazmerne ukrepe," je napovedal predsednik Pahor.

Predsednik republike je danes zavrnil pobude, da bi moral Nato nad Ukrajino vzpostaviti območje prepovedi preletov, da bi tako pomagali ukrajinskim silam v boju proti ruskim letalom. Kot je opozoril Pahor, bi to pomenilo "vojno velikih razsežnosti" in povsem "nepredvidljiv razvoj dogodkov".

Natova letala bi namreč morala vstopati v ukrajinski zračni prostor in se za vzpostavljanje tovrstnega "območja prepovedi" tudi spopasti z letali ruskega agresorja. To pa bi lahko pripeljalo do "vojne velikih razsežnosti med Natom in Rusijo", je opozoril Pahor.

Opozoril je, da Ukrajina ni članica zveze Nato in da zato ni razlogov za uporabo 5. člena severnoatlantske pogodbe. "Se bo pa Nato odzval z vsemi silami, če bi se Rusija odločila za agresijo na eno od članic Nata," je poudaril Pahor in spomnil, da so tovrstna stališča v minulih dneh prišla tudi z vrha Nata.

Hvala Bogu za odstop vlade @sarecmarjan in pogumno sestavo učinkovite koalicije!
Čestitke @MatejTonin in @Slovenskavojska 💪🇸🇮 https://t.co/jwe9pGaU28

— Traven Bine 🇸🇮🇺🇦 (@BineTraven) March 4, 2022

🇸🇮 je ob agresiji #JLA 1991 v izjemno težkih okoliščinah - povsem sama - ubranila svojo suverenost. @Slovenskavojska je nastala v tem boju, v zadnjih 2 letih smo jo okrepili, njena lojalnost domovini je 100% in zato ima polno podporo naroda. In danes nismo sami. #WeAreNATO https://t.co/6GDBYutVHs

— Janez Janša (@JJansaSDS) March 4, 2022

Skrb zbujajoča ugotovitev Pahorja: Slovenska vojska še ni usposobljena, za delovanje v vojnih razmerah. Žal, tudi za časa miru ne. 2000 nesposobnih starešin, ne prispeva ničesar pri usposabljanju. Dokler jih ne bodo zamenjali, bo stanje usposobljenosti 0,0.

— Martin Zver (@zver_martin) March 4, 2022