Kisla "nagrada" ugledne znanstvene ustanove za informacijsko pooblaščenko, o kateri mediji raje molčijo

Inštitut Jožef Stefan v okviru mednarodne konference Informacijska družba vsako leto podeli nagrade, ki izražajo pozornost posebnim dosežkom na področju informacijskih znanosti. Letos je podelitev potekala že 24. leto. Nagrado za informacijsko jagodo (za izjemen dosežek na področju informacijskih znanosti) je prejel COVID-19 sledilnik, katerega pobudnik je Luka Renko.

Nagrado za neizjemen dosežek, tako imenovano informacijsko limono, pa je prejela informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, in sicer za "njeno delovanje tekom aktualiziranja aplikacije Ostani zdrav", kot so se izrazili v Inštitutu Jožef Stefan.

Informacijska jagoda in informacijska limona

Če spremljate le osrednje medije, verjetno podelitev teh nagrad, ki sta ju prejeli ti dve inštituciji, niste opazili. Predvsem je zanimiva "nagrada", ki jo je prejela informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, in sicer za svoje delovanje za časa danes že skoraj pozabljene aplikacije Ostani zdrav.

Sam Inštitut Jožef Stefan je navedel, da nagrade "izkazujejo občudovanje vsem tistim, ki so s svojim delom pomembno prispevali k prepoznavnosti in razvoju informacijskih ved, ter tudi tistim, ki so s svojim delovanjem opozorili na pomembnost dialoga in utemeljene kritike informacijskega delovanja."

Informacijska pooblaščenka "nagrade" ni ravno najbolje sprejela. V njenem uradu so zapisali, da z informacijsko limono niso bili seznanjeni, pa tudi ne z obrazložitvijo razlogov za podelitev. Sporočili so še, da je aplikacijo vzpostavila država, informacijska pooblaščenka pa je podala mnenje o njeni skladnosti z zakonodajo.

Molk osrednjih medijev in zagovor urada IP

Kot že rečeno, v osrednjih medijih o podelitvi nagrad niso poročali. Gre za prvo kritiko delovanja informacijske pooblaščenke, ki ne izhaja iz političnih krogov (seveda praktično zgolj iz vladne strani), ampak iz znanstvenih. Iz obrazložitve informacijske limone izhaja predvsem to, da so podeljevalci zamerili pooblaščenkino "blokiranje" aplikacije Ostani zdrav lani jeseni.

Odzval se je urad informacijske pooblaščenke, ki se je izgovarjal, da aplikacije po Evropi niso dosegle svojega namena, pa tudi, da je Slovenija aplikacijo edina od držav (po podatkih Sveta Evrope) opredelila kot obvezno, čeprav so Evropske inštitucije opozarjale, da je lahko le prostovoljna.

No, aplikacija na koncu seveda ni bila obvezna, pa tudi "policijske države", kot je lani jeseni opozarjala informacijska pooblaščenka, na koncu nismo uvedli. Je pa anti-aplikacijska histerija dosegla svoje, tako da si aplikacije na koncu ni naložilo dovolj ljudi, da bi lahko z njo resneje spremljali širjenje virusa.

Protestno pismo in reševanje Informacijske pooblaščenke

V bran Informacijski pooblaščenki se je postavila Pravna mreža za varstvo demokracije. Zapisali so celo protestno pismo, kjer so izrazili ogorčenje nad podcenjujočim odnosom Inštituta Jožef Stefan do institucije Informacijskega pooblaščenca.

V njem so trdili, da so v Inštitutu prekoračili svoja pooblastila, ko so ocenjevali (in po njihovo podcenjevali) delo institucije, katere pristojnosti in okviri delovanja so določeni z slovensko in evropsko zakonodajo. Njihova dejanja naj bi celo omogočala podcenjujoč odnos javnosti do znanstveno-raziskovalne sfere.

V njihovem pismu lahko prepoznamo "reševanje vojaka Ryana", se pravi rehabilitacijo funkcije, ki služi "pravim" interesom, podobno kot je bilo npr. s predsednikom računskega sodišča Tomažem Veselom, ko je Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila, da njegova dejavnost na FIFA ni nezdružljiva s funkcijo predsednika računskega sodišča.

Informacijska pooblaščenka je seveda igrala pomembno vlogo pri blokiranju ukrepov proti Covidu. Sprva je bila to kolobocija z aplikacijo Ostani zdrav, kasneje pa še z merjenjem temperature, PCT-jem in še aplikacijo za preverjanje pogoja PCT, ki jo je pripravil NIJZ, ki je bila na koncu tako varna na področju osebnih podatkov, da je bila praktično neuporabna.

Osrednji mediji se pooblaščenki (zaenkrat) sicer niso postavili v bran, so pa omenjeno nagrado enostavno ignorirali. Medijsko vedno bolj popularna nevladna organizacija Pravna mreža za varstvo demokracije pa je celo izvedla protinapad, saj je Inštitutu Jožef Štefan posredno povedala, naj se raje ukvarja s svojimi primarnimi dejavnostmi, in jih celo obtožila, da so taka dejanja kriva za nezaupanje v znanost med slovensko javnostjo.

Kot je na twitterju zapisal dr. Žiga Turk, obstaja velika verjetnost, da bo na IJS nekdo odgovarjal, saj gre za dobitnika nagrade, ki je v očeh medijev praktično nedotakljiv.

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1447210307810697222

Nagrada ne bo bistveno spremenila percepcije medijev do instituta informacijske pooblaščenke. Dokler je ta priročno orodje za blokiranje "fašistoidne" vlade, kritike praktično niso zaželene.

Kaj sledi za informacijsko pooblaščenko

Nagrada seveda ne bo bistveno spremenila percepcije medijev do instituta informacijske pooblaščenke. Dokler je ta priročno orodje za blokiranje "fašistoidne" vlade, kritike praktično niso zaželene.

Tako kot Ivan Gale, Tomaž Vesel in podobni, bo tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik nekoč pozabljena, a dokler je uporabna pri zaustavljanju vlade, ji bodo osrednji mediji in mainstream civilna družba vedno krili hrbet.

Če sem začel z nagradami, naj z njimi še zaključim. Za tekoče dosežke so bili letos nagrajeni sodelavci IJS in udeleženci ekipnega tekmovanja XPrize Pandemic Response Challenge, kjer so zasedli drugo mesto. Nagrado Donald Michie and Alan Turing za življenjsko delo pa je prejel matematik Jernej Kozak. Dogodka se je sicer udeležil tudi minister za digitalno preobrazbo, Mark Boris Andrijanič.