Kazenski pravniki raztrgali t. i. Šutarjev zakon

Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta. Vir: google.maps
POSLUŠAJ ČLANEK

Večina predlogov v predlogu zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, t. i. Šutarjevem zakonu, je nepremišljenih, posamezne spremembe pa so tudi ustavno sporne, so pred današnjo obravnavo predloga na pristojnem parlamentarnem odboru ocenili profesorji kazenskega prava na ljubljanski Pravni fakulteti. Poslankam in poslancem so predlagali, naj zakona v takšni obliki ne sprejmejo.

Nevarno širjenje represije

Predlagatelj, torej vlada, po mnenju profesorjev brez vsakršne predhodne razprave v strokovni javnosti in brez potrebnih predhodnih analiz nevarno posega v različne sistemske zakone in področno zakonodajo. 

»Menimo, da predlog zakona na normativni ravni po nepotrebnem in nevarno širi kazenskopravno represijo, niža raven varstva temeljnih človekovih pravic in spodkopava pravno državo,« so navedli v stališču, ki so ga posredovali državnemu zboru.

Vlada spregledala posledice 

Obenem bi uveljavitev zakona v praksi povzročila veliko sistemskih zapletov, ki jih predlagatelj glede na obrazložitev zakona »preprosto ni predvidel«. Ti pa bodo prizadeli podsisteme, kot so sodišča, prekrškovni organi, policija, zaporski sistem in Finančna uprava RS. 

Nepremišljeno je zlasti poseganje v institut izločitve dokazov, spremembe določb o priporu pa predstavljajo nevarnost dodatne erozije varstva pravic pripornikov. Nejasnosti prinašajo tudi časovno omejene določbe, ki predstavljajo odstop od kazenskega zakonika, menijo profesorji na Pravni fakulteti.

Nepremišljeno je zlasti poseganje v institut izločitve dokazov, spremembe določb o priporu pa predstavljajo nevarnost dodatne erozije varstva pravic pripornikov.

Zvonko Fišer: Gre za zlorabo oblasti

Poleg tega opozarjajo na nevarno širitev pooblastila izvršilne veje oblasti, da poseže v ustavno pravico nedotakljivosti stanovanja brez sodnega nadzora. Za problematične prav tako označujejo določbe o uporabi tehničnih sredstev na varnostno tveganih območjih, omejevanju dostopa do brezplačne pomoči, pa tudi nizek dokazni standard.

Javno je predlog zakona raztrgal celo podpredsednik Državnotožilskega sveta Zvonko Fišer. Kot je pred dnevi dejal v oddaji Tarča, gre za zlorabo oblasti. »Velika večina rešitev je slaba in nima nobene zveze z javnim redom in varnostno situacijo,« je opozoril. Kot je dodal, se tragičen dogodek uporablja za to, da se v zakon »natrpa neumnosti«.

Mimo stroke: nič novega

Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti je predsednik vlade napovedal po napadu v Novem mestu, v katerem so pripadniki romske skupnosti ubili 48-letnega Aleša Šutarja. Vlada je zakon, ki ga je premier Robert Golob poimenoval kar po ubitem Novomeščanu, sprejela minuli teden.

Predlog vsebuje nabor ukrepov za zagotavljanje javne varnosti in posega v kazensko, socialno in tudi drugo zakonodajo. Buren odziv javnosti na pasivnost oblasti na področju romske problematike v minulih treh letih vlada očitno rešuje s sprejemanjem skrajno represivnih in ustavno spornih rešitev. Glede na predvolilni čas ni verjetno, da bodo v koaliciji prisluhnili stroki. Sicer pa dejstvo, da rešitve sprejemajo mimo ali celo v nasprotju s stališči stroke, za aktualno vladno garnituro ni nič novega.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike