Kanada ima rešitev za duševne težave in samomorilnost: pomoč pri samomoru in evtanazija

Vir foto: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK

Kanada je konec novembra odprla novo telefonsko linijo in klicne centre za pomoč tistim, ki se soočajo s samomorilnostjo in drugimi duševnimi stiskami. Centri bodo delovali 24 ur vsak dan. Ob tem razburja sprememba kanadskega zakona o pomoči pri samomoru, ki bo stopila v veljavo marca naslednje leto. 

Že avgusta letos se je morala bolnišnica v Vancouvru opravičiti bolnici Kathrin Mentler, ki je iskala pomoč zaradi samomorilnih misli, s katerimi se je soočala zaradi kronične depresije in travmatičnega dogodka. 

Tamkajšnja zdravnica ji je odvrnila, da je sistem »zlomljen« in da bo morala na psihiatrično pomoč zelo dolgo čakati. Kot je navedla za The Globe and Mail, jo je zdravnica nato vprašala, če je premislila o možnosti evtanazije oziroma zdravniške pomoči pri samomoru.

Iz bolnišnice so kasneje za The Independent zatrdili, da je bil namen vprašanja oceniti Kathrinino tveganje za samomor. Toda spremembe, ki se obetajo v letu 2024, bodo omogočile pomoč pri samomoru bolnikom s podobnimi težavami, kot je Kathrin.

Samomor drugi najpogostejši vzrok za smrt mladih v Kanadi

Nov ukrep za preprečevanje samomora prek uvedbe telefonske linije za pomoč samomorilnim je nastal v luči zaskrbljujočih statističnih izsledkov o razširjenosti samomora v Kanadi, predvsem med mladimi ter med moškimi. Kanadska vlada navaja, da je samomor med mladimi, starimi med 15 in 34 let, drug najpogostejši vzrok za smrt in kar trikrat pogostejši pri moškem spolu.

V starostni skupini med 20 in 34 let je bilo leta 2019 na 100.000 prebivalcev 6,8 % samomorov žensk ter za 21,4 % moške. Med starimi od 35 do 49 let je bil delež pri ženskah prav tako 6,8 %, pri moških pa 23 %. 

Vir podatkov: Statistics Canada. Canadian Vital Statistics - Death Database. 2017-2019. Objavljeno januarja 2022.

V splošnem se je slika v Kanadi v zadnjih letih sicer nekoliko izboljšala. Samomor je bil leta 2017 namreč deveti najpogostejši vzrok za smrt, lani pa je padel na trinajsto mesto. 

Ob tem naj bi število oseb, ki izkušajo samomorilne misli, od leta 2019 v 2021 nekoliko naraslo, z 2,7 % odraslih na 4,2 %.

V naslednjem letu evtanazija tudi za duševno bolne

Trenutna zakonodaja v Kanadi omogoča evtanazijo le neozdravljivo (fizično) bolnim polnoletnim državljanom. 

Zaradi razširjenosti samomora med mladimi razburja dejstvo, da bo marca naslednje leto v veljavo stopila že dlje pričakovana sprememba zakona, ki dovoljuje evtanazijo tudi tistim, ki trpijo izključno za duševnimi boleznimi. 

Politični filozof Kevin Vallier je na družbenem omrežju X nedavno komentiral objavo kanadskega predsednika vlade Justina Trudeauja, ki je javnost obvestil o novi telefonski liniji za pomoč samomorilnim: »Še zmeraj sem presenečen, da so imeli nasprotniki evtanazije 100-% prav glede spolzke poti proti množični smrti. Kanada je v krizi množičnega samomora. Vse, kar bo storil njihov PV, bo to, da jim nudi telefonsko linijo za pomoč. Opazovanje tega dogajanja močno spreminja moja politična stališča.«

Postopek sprejema novele, ki bi morala stopiti v veljavo že lani, se je po besedah pravosodnega ministra Davida Lamettija podaljšal, ker je varnost Kanadčanov prioriteta, oziroma se je z namenom dodatnega posvetovanja in priprave provincialnih in teritorialnih partnerjev ter zdravstvenih delavcev nekoliko zavlekel. 

Nekateri se novih pravic veselijo. 47-letna Lisa Pauli, ki se sooča z anoreksijo, je julija za Reuters dejala, da bo razširitev seznama upravičenih do pomoči pri samomoru prinesla olajšanje številnim duševno bolnim. Na drugi strani pa več verskih organizacij ter organizacij za človekove pravice ugovarja, da bodo nove regulacije lahko zlorabljene, da jim primanjkuje nujnih varoval ter da izražajo podcenjevanje življenj invalidnih ljudi.  

Invalidna veteranka Christine Gauthier je denimo dejala, da ji je delavec za veteranske zadeve pisal s ponudbo za napravo, s katero bi si lahko vzela življenje. Za kanadske medije so o enaki ponudbi pričali še trije drugi invalidni veterani. 

Nasprotnike in skeptike (širitve) evtanazije skrbi tudi dejstvo, da je število umrlih z zdravniško pomočjo pri samomoru lani poskočilo za 31,2 %. Lani je evtanazija predstavljala 4,1 % vseh vzrokov smrti.

Je mogoče, da bodo psihiatrične motnje pravilo, in ne izjema?

Zagovorniki so dejali, da gre za navaden trend, ki se v državah po uvedbi evtanazije sčasoma »stabilizira«. Tako ocenjuje profesorica na univerzi Dalhousie, ki raziskuje zakone o prostovoljnem končanju življenja, Jocelyn Downie.

Trdi, da se poskoki pojavijo, kadarkoli se legalizira nekaj novega – hkrati pa meni, da je izključevanje duševno bolnih iz upravičencev do pomoči pri samomoru diskriminatorno, paternalistično in nepotrebno. Po oceni Downiejeve zelo veliko duševno bolnih vseeno ne bo upravičenih, mnogi pa si bodo premislili. 

Na Nizozemskem, kjer so evtanazijo in pomoč pri samomoru dekriminalizirali leta 2002 in kjer ni bila nikdar določena ločnica med duševnimi in fizičnimi motnjami, so psihiatrične motnje med najpogostejšimi diagnozami, navedenimi kot primarni razlogi prosilcev za evtanazijo. Poleg tega je za izključno duševno obolele prosilce značilna komorbidnost – prisotnost več kot ene psihiatrične motnje.  

V Belgiji, kjer so evtanazijo psihiatričnih bolnikov dekriminalizirali leta 2002, duševno bolni prav tako predstavljajo ene najpogostejših prosilcev za pomoč pri samomoru. 

Psihiater Aaron Kheriaty je na omrežju X komentiral, da od prestopa meje, ki jo predstavlja pomoč pri samomoru duševno bolnim in zasvojencem, ni povratka ter da bo Kanada s tem posvojila kulturo smrti.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike