Kako so se do obsodbe Poljske v Evropskem parlamentu opredelili slovenski evroposlanci
Minuli teden je Evropski parlament z 438 glasovi za, 152 proti in 71 vzdržanimi potrdil resolucijo, v kateri obsoja "resne kršitve vladavine prava na Poljskem" in države članice poziva k sproženju tako imenovane "procedure 7. člena", namenjene sankcioniranju držav, ki kršijo človekove pravice.
V končni fazi postopka bi lahko Poljsko sankcionirali z odvzemom glasovalnih pravic v Svetu EU, a do tega ne bo prišlo, saj je Madžarska že napovedala veto na takšno odločitev.
Zanimalo nas je, kako so se do resolucije pri glasovanju opredelili evropski poslanci iz Slovenije.
V resoluciji Evropski parlament izraža posebno zaskrbljenost glede ločitve posameznih vej oblasti, neodvisnosti sodstva in temeljnih pravic ter Poljake poziva naj upoštevajo skupne evropske vrednote.
Tako poljskim oblastem nalagajo, da v celoti udejanjijo priporočila Evropske komisije in Beneške komisije, ki je nekakšen "pes čuvaj" Sveta Evrope. Obenem pa jih pozivajo, naj se "vzdržijo kakršnihkoli reform, ki bi pomenile tveganje za vladavino prava in predvsem neodvisnosti sodne veje oblasti," in prosijo za preložitev sprejema vsakršnih zakonov, dokler niso ustrezno preučeni in ocenjeni s strani pristojnih evropskih institucij.
Poljski evoposlanec Ryszard Antoni Legutko iz Skupine evropskih konservativcev in reformistov je Evropsko komisijo obtožil dvojnih meril in političnega preganjanja poljske vlade.
"To so kolonialne navade ... vzhodna Evropa je sedaj našla svojo pot in ne bo vedno znova spraševala za dovoljenje," je povedal po pisanju EU Observerja. Poročila nemških medijev o Poljski je označil za "protipoljsko orgijo". Nato je zapustil dvorano.
Sankcijam proti Poljski sicer ostro nasprotuje madžarska vlada, ki je napovedala vsakršno blokado sprejetja konkretnih ukrepov v Evropskem svetu.
Za resolucijo je glasovala večina poslancev treh največjih strank - Evropske ljudske stranke EPP (138 za, 23 proti, 29 vzdržanih) Zavezništva socialistov in demokratov S&D (156:0:10) in Liberalcev ALDE (54:1:6).
Največ glasov proti je prišlo iz Skupine Evropskih konservativcev in reformistov (7 za, 56 proti, 1 vzdržan), skupine Evropa narodov in svobode (30 proti in en vzdržan) in iz skupine Evropa svobode in neposredne demokracije (25 proti, 15 vzdržanih).
Zanimivo je, da je proti sankcijam glasovalo dve tretjini madžarskih in zgolj 45 odstotkov poljskih evroposlancev.
In slovenski evroposlanci? Štirje so glasovali za resolucijo (Bogovič, Šoltes, Vajgl in Fajon), člani SDS Zver, Šolin in Tomc so se vzdržali, edini proti je bil član NSi Lojze Peterle.
V končni fazi postopka bi lahko Poljsko sankcionirali z odvzemom glasovalnih pravic v Svetu EU, a do tega ne bo prišlo, saj je Madžarska že napovedala veto na takšno odločitev.
Zanimalo nas je, kako so se do resolucije pri glasovanju opredelili evropski poslanci iz Slovenije.
V resoluciji Evropski parlament izraža posebno zaskrbljenost glede ločitve posameznih vej oblasti, neodvisnosti sodstva in temeljnih pravic ter Poljake poziva naj upoštevajo skupne evropske vrednote.
Tako poljskim oblastem nalagajo, da v celoti udejanjijo priporočila Evropske komisije in Beneške komisije, ki je nekakšen "pes čuvaj" Sveta Evrope. Obenem pa jih pozivajo, naj se "vzdržijo kakršnihkoli reform, ki bi pomenile tveganje za vladavino prava in predvsem neodvisnosti sodne veje oblasti," in prosijo za preložitev sprejema vsakršnih zakonov, dokler niso ustrezno preučeni in ocenjeni s strani pristojnih evropskih institucij.
Poljski evroposlanec: kolonialne navade
Poljski evoposlanec Ryszard Antoni Legutko iz Skupine evropskih konservativcev in reformistov je Evropsko komisijo obtožil dvojnih meril in političnega preganjanja poljske vlade.
"To so kolonialne navade ... vzhodna Evropa je sedaj našla svojo pot in ne bo vedno znova spraševala za dovoljenje," je povedal po pisanju EU Observerja. Poročila nemških medijev o Poljski je označil za "protipoljsko orgijo". Nato je zapustil dvorano.
Sankcijam proti Poljski sicer ostro nasprotuje madžarska vlada, ki je napovedala vsakršno blokado sprejetja konkretnih ukrepov v Evropskem svetu.
Kako so glasovali
Za resolucijo je glasovala večina poslancev treh največjih strank - Evropske ljudske stranke EPP (138 za, 23 proti, 29 vzdržanih) Zavezništva socialistov in demokratov S&D (156:0:10) in Liberalcev ALDE (54:1:6).
Največ glasov proti je prišlo iz Skupine Evropskih konservativcev in reformistov (7 za, 56 proti, 1 vzdržan), skupine Evropa narodov in svobode (30 proti in en vzdržan) in iz skupine Evropa svobode in neposredne demokracije (25 proti, 15 vzdržanih).
Zanimivo je, da je proti sankcijam glasovalo dve tretjini madžarskih in zgolj 45 odstotkov poljskih evroposlancev.
In slovenski evroposlanci? Štirje so glasovali za resolucijo (Bogovič, Šoltes, Vajgl in Fajon), člani SDS Zver, Šolin in Tomc so se vzdržali, edini proti je bil član NSi Lojze Peterle.
Zadnje objave
Macron proti Marine Le Pen – francoske volitve 2027
17. 4. 2026 ob 19:00
Kako drago bomo letos potovali Slovenci?
17. 4. 2026 ob 11:00
Interventni zakon kot signal spremembe: dovolj za začetek, premalo za preboj
17. 4. 2026 ob 8:26
Je zahodna civilizacija na robu propada? Če verjamemo Glubbu, slabo kaže
16. 4. 2026 ob 20:54
Varčevanje na koncu mandata: rezanje stroškov in omejene širitve
16. 4. 2026 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
15. 4. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
APR
18
»Preživimo dan s sv. Terezijo Avilsko«
09:30 - 13:00
APR
20
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
APR
22
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
11:00 - 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
1 komentar
mak
To glasovanje je pokazalo, kdo je kdo.
Bogovic na levi, skupaj s Fajonko, starim partijcem Vajglom in Kardeljevim vnukom.
,,,
Jansevi trije neodloceni. Popolnoma nerazumljivo. A SDS ne misli resno, ko zahteva reformo in normalizacijo slovenskega sodstva? Ker ce bi se eventualna desna vlada v Sloveniji lotila sodstva .... bi se ji dogajalo isto, kar se zdaj dogaja Poljski.
Cast slovenskih MP je reseval edino Peterle.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.