Kako mladi katoličani gledajo na splav, predzakonsko spolnost, poroko, kontracepcijo ...

Če so odgovori naše ankete med obiskovalci Stične mladih prejšnji teden razkrili, da mladi politikom ne zaupajo kaj prida, se poraja vprašanje - v kolikšni meri ti zaupajo svojim bližnjim ter avtoritetam in kaj jim pomenijo (krščanske) vrednote?

Komu mladi zaupajo?

V sedmem vprašanju ankete smo tako mladim obiskovalcem Stične dali nalogo, da z oceno od 1 do 5 (pri čemer je 1 pomenila, da sploh en zaupajo in 5 da popolnoma zaupajo) označijo svoje zaupanje do osem ključnih oseb, s katerimi v vsakdanjem življenju vzpostavljajo odnose. Oceniti so morali svoje zaupanje do mame, očeta, bratov/sester, najboljšega prijatelja, duhovnika, učitelja, trenerja in voditelja oz. animatorja. Imeli so tudi možnost, da na seznam sami dopišejo pomembno osebo v njihovem življenju.

Enako kot pri politikih smo njihove odgovore zbrali ter za vsako osebo izračunali povprečno oceno. V primeru, da ta ni bila ocenjena, odgovora nismo upoštevali pri izračunu ocene, saj domnevamo, da nekateri mladi z določenimi osebami - tak primer so trenerji in voditelji - nimajo stika.


Kot je razvidno iz zgornjega grafa, mladi najbolj zaupajo svojim staršem, in sicer mami nekoliko bolj kot očetu - prve so dobile povprečno oceno 4,53, drugi pa 4,38. Zelo visoko se je uvrstilo tudi zaupanje najboljšim prijateljem (4,33) ter bratom in sestram (4,32).

Precej blizu za najboljšimi prijatelji in družino so uvrščeni duhovniki (3,93), sledijo jim voditelji in animatorji (3,77), precej nižje - a še vedno višje, kot katerikoli politik - so se uvrstili učitelji (3,18), povprečno oceno manj kot 3 pa so dobili zgolj trenerji (2,68).

Osebe, ki so jih mladi še uvrstili na seznam zaupanja vrednih so še papež, redovne sestre, fantje, možje in žene.

Verska praksa - kako pogosto k maši in aktivnost v župniji

Kar 82,9 % sodelujočih v anketi sveto mašo obiskuje redno vsak teden in za praznike, 7,3 % pa celo večkrat tedensko. 4,9 % odstotka je takšnih, ki gredo k maši približno enkrat na mesec in ravno toliko jih mašo obišče nekajkrat letno.


Želeli smo tudi izvedeti, ali so še na kakšen drug način vpleteni v življenje katoliškega občestva. Tu so mladi lahko izbrali več možnih odgovorov.


Največ - skoraj polovica - jih v župnijah sodeluje kot animator na oratoriju, nekoliko manj jih poje v zboru ter obiskuje mladinski oz. študentski verouk. Sledijo ministriranje, sodelovanje pri skavtih, aktivnosti  na SKAM-u, vodenje drugih skupin, prisotna pa sta bila tudi dva bogoslovca, član ŽPS in pritrkovalec. Pet mladih na vprašanje ni odgovorilo.

Splav in kontracepcija

Mlade smo nato vprašali, ali menijo, da je splav lahko upravičen. Izbirali so lahko med štirimi odgovori: "da, v vseh primerih", "izjemoma - socialna stiska, posilstvo", "samo v primeru posilstva" ter "ne, v nobenem primeru".


Več kot polovica, natančneje 57,5 % vprašanih meni, da splav ni v nobenem primeru upravičen, 7,5 % mladih meni, da je upravičen zgolj v primeru posilstva, 32 % pa jih meni, da je upravičen tudi v socialni stiski. Da je splav upravičen v vseh primerih meni meni ena oseba (kar je 2,5 %).

Zanimalo nas je tudi, katero obliko kontracepcije so mladi pripravljeni uporabiti. Na izbiro so imeli šest oblik kontracepcije - od kondomov, hormonskih tabletk, hormonskih obročkov, diafragme, materničnega vložka pa do naravne metode, izbrali pa so lahko tudi opcijo "drugo" in "nobeno". Izbrali so lahko več kot eno metodo.


Iz grafa je razvidno, da je največ mladih pripravljenih uporabiti kondome, sledi jim naravna metoda, odločitev za nobeno od kontracepcij, tem sledijo hormonske tabletke in obliži, en sam vprašani bi izbral diafragmo in eden drugo obliko kontracepcije.

Zanimivo je, da se nihče ni odločil za opcijo hormonskih obročev ter materničnega vložka.

Zanimalo nas je tudi, ali mladi mislijo, da je vredno s spolnostjo čakati do poroke oziroma vsaj do takrat, ko srečajo tisto pravo osebo, ali so nemara prepričani drugače.


Rezultati ankete so pokazali, da jih večina želi s spolnostjo počakati do takrat, ko najdejo tistega zares pravega pravega partnerja ali pa do poroke.

Kaj pa poroka?

Za konec nas je zanimalo, kakšen odnos imajo mladi do poroke in zakonske zveze, in sicer nas je zanimalo, če bi se bili pripravljeni poročiti z osebo, ki ni veren katolik in ali je poroka po njihovem mnenju nujna za skupno življenje. Zanimalo nas je tudi, ali menijo, da so že našli svojo "boljšo polovico".

No, da najprej odgovorimo na slednje: 39,4  % vprašanih je mnenja, da je že spoznalo osebo, o kateri menijo, da bi z njo lahko preživeli življenje.

Na vprašanje, če bi se poročil z osebo, ki ni veren katolik, je negativno odgovorilo 29,7 %,  ostali bi bili na poroko pripravljeni. Brez zadržkov je 40,5 % vprašanih, ostali pa ali pod pogojem, da je pripadnik katerekoli druge vere ali pa da je pripadnik druge krščanske vere.


In ali mladi menijo, da je poroka nujna za skupno življenje?



56,4 % jih meni, da je, in to že od začetka skupnega življenja, 33,3 % pa jih prav tako meni, da je, a sčasoma. 16,3 % vprašanih pa je prepričanih, da poroka ni pomembna za skupno življenje in da je popolnoma sprejemljivo živeti skupaj neporočen.