Kako je Jože P. Damijan ob iskanju platonovskega filozofa, ki ga Slovenija potrebuje, našel samega sebe

Uredništvo
Vir zajema slike: youtube
Kdo je Jože P. Damijan, pretendent za tehničnega mandatarja, ki se je od leta 2006 naprej zaklinjal, da ne bo več politik? V nogometnem žargonu bi lahko dejali, da je v smiselnem smislu skozi leta prestopil k svojemu največjemu rivalu. Iz liberalnih pogledov je v letih naredil oster zasuk proti socialistični ekonomiji.

Nekdaj je podpiral enotno davčno stopnjo, danes pa zagovarja višjo obdavčitev za višje dohodke, na neki točki celo izstop iz evrskega območja in uvedbo UTD.

Zanimiv je tudi njegov še do nedavnega aktualen pogled na slovensko politiko. Opoziciji očita, da ni sposobna, da se sestavi, Slovenija pa po njegovem potrebuje platonovskega modrega filozofa, ki bo državo peljal naprej. Je s tem mislil sebe?

»Pobude sem se lotil kot angažiran državljan in profesor ekonomije, ki ne more gledati proč, ko se razgrajujejo temelji države. A eno je napisati diagnozo, drugo pa biti del rešitve. Povsem jasno mi je, da brez pripravljenosti lastnega angažmaja ne moreš motivirati drugih,« je Jože P. Damijan na svojem blog dodatno pojasnil, zakaj se je namenil ponovno vstopiti v politiko.

Marsikdo je namreč pozabil, da je bil Jože P. Damijan nekdanji minister za razvoj v prvi Janševi vlade ter eden ključnih članov skupine tako imenovanih mladoekonomistov. A zdi se, da je bila slaba izkušnja v politiki tudi točka, ko je Jože P. Damijan začel razmišljati drugače, saj je začel v javnosti podajati leve ekonomske ideje

Danes namreč zagovarja večjo vlogo države pri regulaciji gospodarstva, državno podporo gospodarstvu in finančnemu sistemu, državno zadolževanje za infrastrukturne projekte, dvig minimalne plače, vavčerje in celo univerzalni temeljni dohodek. Pred leti je za našo državo celo predlagal nadzorovani izstop iz evrskega območja, ki ga vidi kot izvirni greh vseh težav Evropske unije.

Morda ga je k razmišljanju o večji vlogi države v gospodarstvu in nasprotovanje prodaji državne srebrnine prepričalo delo v številnih državnih podjetjih ali solastništvo v več družbah, prek katerih je delal za državna podjetja. Javni podatki razkrivajo, da je prek svojega podjetja Grant Thornton Advisory, ki se ukvarja s poslovnim svetovanjem, v zadnjih treh letih med drugim delal za Eles, državni zbor, Kontrolo zračnega prometa, DRI, ministrstvo za delo, SDH ter Sodo.

Politične funkcije ga ne zanimajo, razen ko pride priložnost


Damijan zase pravi, da ni ne levi ne desni, temveč na obeh straneh pobira ideje, ki vodijo k razvoju. Še nedavno je tudi zatrjeval, da ga politične funkcije ne zanimajo. Prvič si je premislil pred dvema letoma, ko je podal kandidaturo za guvernerja Banke Slovenije. V državnem zboru pa kljub podpori tedanje koalicije ni zbral dovolj glasov, zato ga nazadnje predsednik države, Borut Pahor za to funkcijo ni predlagal.

Zanimivo je, da želi vstopiti v politiko, čeprav je na svojem blogu zapisal in kritiziral politiko: "V politiki nimamo opravka z velikimi umi, nimamo opravka z modrostjo in racionalnostjo, pač pa s povsem človeškimi lastnostmi, kot so pohlep, negotovost, nezaupanje, zamerljivost, nekontrolirani čustveni izbruhi. In te lastnosti, bistveno bolj kot racio, v določenem kontekstu krojijo politično dogajanje."

Slovenija potrebuje platonovskega modrega filozofa. Je to on sam?


Na svojem blogu je pred časom zapisal, da Slovenija potrebuje na čelu politika tipa Drnovška, platonovskega modrega filozofa. Kot kaže je prav on tista oseba, ki mu je ob tem prišla na misel: "Težko bo najti novega Drnovška. Politika »brez barve, vonja in okusa«, ki ne bo imel ideološke agende in ki bo znal svoje zasebne in strankarske aspiracije podrediti menedžiranju vladnega teama okrog skupnih programskih točk. Tehnokrata z menedžerskimi lastnostmi in veliko politično empatijo. Platonovskega modrega filozofa. Ta del bo najtežji." In na koncu dodal: "No, nekaj oseb mi pride na misel, vendar se bojim, da jih politični angažma v tej zapacani politični situaciji ne zanima."

Da še pred nekaj meseci Damijan v poenotenje opozicije proti Janši ni verjel in je celo odpisal opozicijske stranke, kaže julijski zapis na njegovem blogu. »Glede na izkušnje iz 3-mesečnega sestavljanja “Šarčeve” koalicije, operativne neučinkovitosti pretekle vladne koalicije in glede na sedanjo neoperativnost v dogovarjanju in iskanju konsenza glede realističnih opcij, resni alternativi Janševi koaliciji zelo slabo kaže. In če bi bila ta sedanja operativna nesposobnost dogovarjanja glede morebitne bodoče koalicije lahko indikator delovanja bodoče vlade, velja morda to opcijo povsem odpisati. Kljub škodi, ki bi jo Janševa koalicija lahko naredila,« je julija na svojem blogu zapisal Damijan.

Znanstvenik in podjetnik dr. Aleš Štrancar o dr. Jožetu P. Damijanu:

“J.P. Damjan je bil minister v prvi Janševi vladi, pa je že po par tednih opešal. Kot predsednik vlade bo še prej. Z JP Damjanom sem imel čast nekajkrat govoriti kot član skupine za reforme, ki jo je pripravljala, vendar nikoli izvedla prva Janševa vlada.

Rečem lahko le, da imam zelo dobro mnenje o Janezu Šušteršiču, ki je bil eden motorjev skupine, pa tudi o Mrkaiču, Polancu, Mestenu, Pezdirju bi lahko rekel kar precej pohvalnih. Bilo pa je v skupini tudi nekaj “ekonomskih ekspertov”, ki še svojih lastnih financ ne znajo voditi.“

Več RTV prispevka, kužen za leve in desne, Cerkev naj vrne denar


Zanimivo je tudi njegovo mnenje o debati glede RTV prispevka. V nasprotju s tistimi, ki so zahtevali odpravo RTV prispevka, je Damijan na svojem blogu zapisal: "RTV Slovenija mora kvečjemu še povečati prispevek za 3 ali 4 evre, ob pogoju, da prenehajo z oglaševanjem. S tem bomo dosegli troje. Prvič, stabilnost financiranja javne radiotelevizije. Drugič, več denarja za kvalitetno delo. In tretjič, več denarja (oglaševalskega kolača) bo ostalo za komercialne medije. Jaz sem takoj pripravljen plačevati več za kvaliteten javni RTV servis."

Kot smo že zapisali, pravi, da ni ne lev ne desen. V svojem blogu pa celo zapiše, da je za obe ideologiji kužen: "Na konceptualni ravni sem z “rdečimi” in “črnimi” opravil že zelo zgodaj v osnovni šoli. Ne spadam v noben ideološki kamp in svoj odpor do obeh jasno kažem. Najbrž me tudi zaradi tega nikjer ne vabijo zraven (v kakšne skrivnostne združbe za posvečene), nimam “stricev”, nihče me ne poriva naprej, nimam privilegijev in nihče mi ne ponuja nadzorniških ali drugih pozicij, ko je na oblasti bodisi bolj rdeča bodisi bolj črna linija. Za obe ideološki liniji sem kužen. Ker sem neideološki in ker mislim s svojo glavo. "

Zapisal je tudi, da nima nič osebnega proti Cerkvi ali njenim duhovnim pastirjem, temveč jih celo zelo ceni, a želi, da se Cerkev odpove svojemu premoženju. "Menim, da katoliška in protestantska Cerkev pri nas izvajata zelo pomembno kulturno funkcijo, ki bi jo morali morda tudi zakonsko opredeliti. Vendar pa čakam, da se “Mama Cerkev” v Rimu odpove svojemu premoženju in ga razdeli revnim. Zdajšnji papež Frančišek je sicer še najbližje temu, vendar se za mojega življenja ta moja interna zahteva do Cerkve seveda ne bo uresničila. In nikoli kasneje."

Preveč hitri prsti na tviterju


Večkrat se mu je v preteklosti tudi zgodilo, da je bil prehiter pri pisanju kakšnega izmed svojih tvitov. Omrežje Twitter namreč uporablja zelo pogosto.

Z neprimernim tvitom je opisal tudi njegov pogled na odnos med Janšo in donedavnega ministrico Pivčevo.



Večkrat pa se v svojih tvitih spravlja predvsem na desnico, ki ji oporeka, da nima socialnega čuta in empatije ter da je nagnjena proti razvoju.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Macarol o zastarelosti šolskega sistema, pristojni zavod zagotavlja, da so v koraku s časom
  • 16. 04. 2026
Sveta Bernardka Lurška – vidkinja
  • 16. 04. 2026
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
  • 16. 04. 2026