Kako izkriviti resnico, da bi Čudež življenja izpadel nazadnjaško in protiustavno

Vremensko vse bolj hladna Slovenija je v tem tednu dobila vročo temo. Te ni sprožila ogromna afera, politična nestabilnost ali huda napaka. Zanjo je, naj se to sliši še tako smešno, kriv "promocijski program" ene izmed številnih nevladnih organizacij (NVO), ki delujejo v Sloveniji.

Verjetno veste, da gre za zavod Živim, ki se zavzema za dojemanje življenja kot čudeža, od spočetja do naravne smrti. "Promocijski program" pa je film Čudež Življenja, ki je bil predvajan nad vhodom v frančiškanski samostan v centru Ljubljane.

Morda je premalo Slovencev v svojem življenju bilo v tujini, da bi spoznali delovanje NVO v sodobnem svetu. Predvajanje videov je  pogost način posredovanja sporočila NVO javnosti. Če te zanimajo, jih pogledaš, drugače greš mimo.

Tovrstnih video promocij v Sloveniji do tega primera praktično nismo poznali. Zanimivo je, da je z njimi začel prav NVO s katoliškim pedigrejem. Ostali ponavadi mimoidoče nagovarjajo osebno.

Kaj pa svoboda govora?

Tukaj naletimo na prvi problem te velike "afere". Pogrom osrednjih medijev in dela javnosti nad akcijo zavoda Živim kaže, da imajo po prepričanju mnogih v naši državi samo nekatere nevladne organizacije pravico do širjenja vrednot, za katere se zavzemajo. Ta pravica se, kot kaže, pridobi tako, da si pri svojem delovanju čim bolj pripaden levičarskim vrednotam.

Mestna občina Ljubljana, ki se je hitro vključila v propagando proti predvajanju videa, je seznanila ljudi, da oglaševanje krši ustavno pravico do splava. Takojšnjo odstranitev videa so zahtevali tudi nekateri levičarski aktivisti in politične stranke.

Sprašujem se, kje je tukaj ustavna pravica do izražanja lastnega mnenja in svobode govora? So nanjo MOL in ostali pozabili ali jo nalašč ignorirali?

Nekateri se, kot kaže, težko sprijaznijo z dejstvom, da na svetu obstajajo ljudje, ki imajo drugačne vrednote in mnenja. Najlažje je seveda živeti v enoumju. Projekti katoliških skupin, kot je denimo tudi molitev pred UKC za nerojene otroke, pa bodo vedno deležni ostrih kritik in preganjanj.

Če torej stopim na katoliške vrednote, je to moja pravica, ko se dotaknem liberalnih, je to razlog za zgroženost.

Zgroženost opazimo ob filmu, ki poveličuje življenje, ne pa ob zažiganju križa

Drugi problem te "afere" se skriva v pisanju časopisa Delo, da naj bi predvajanje videa povzročilo "zgroženost mimoidočih" zaradi poseganja v ustavno pravico do splava.

Zelo živo se spomnim pisanja v omenjenem in ostalih večjih medijih ob zažiganju Strunjanskega križa in podobi brezjanske Marije s podgano v roki na naslovnici albuma skupine Strelnikof.

Vsi so omenjena dejanja takrat označili kot vrhunsko umetniško delo, na zgroženost ljudi, ki so jih ta dejanja globoko prizadela, pa povsem pozabili. Če torej stopim na katoliške vrednote, je to moja pravica, ko se dotaknem liberalnih, je to razlog za zgroženost.

Laž za nekatere legitimna, če služi pravim namenom

Nalašč sem za konec pustil tretji problem aktualne velike "afere". Video ne prikazuje ničesar, kar bi bilo v nasprotju z ustavo, temveč le otroka v njegovem razvoju v materinem telesu. Da tukaj ni nič neustavnega, je potrdila tudi varuhinja človekovih pravic.

Ko medijem in drugim vpletenim pride prav, se torej lahko tudi grdo zlažejo. Najhuje pri tem je, da so pri enem delu populacije dosegli svoj namen, saj jim ta verjame.

Zadnji pomislek gre še županu Ljubljane. Gospod Janković je namreč povedal, da video krši človekove pravice do svobodne odločitve. Ob tem pa dodal, da videa sploh ne namerava pogledati.

Če bi sam bil občan Ljubljane, gotovo ne bi volil človeka, ki bo svoje besede zastavil za nekaj, kar sploh ni preveril ali se o tem objektivno podučil.