Kaj takega se je zgodilo na Švedskem, da je tako razjezilo dekleta iz Inštituta 8. marec?
Uredništvo
- 19. 9. 2022 ob 6:34
- 40 komentarjev
Teden dni po parlamentarnih volitvah na Švedskem, ki se jih je udeležilo 84 % volilnih upravičencev, so objavili končne rezultate, ki so potrdili zmago desne koalicije. V 349-članskem parlamentu je dosegla večino s 176 sedeži proti 173.
Več let vladajoča stranka Socialnih demokratov je sicer dobila največ, dobrih 30 % glasov, a je zmagal desnosredinski blok pod vodstvom konservativca Ulfa Kristerssona iz Zmerne stranke. Največ, dobrih 20 % glasov oziroma 73 sedežev v parlamentu pa so dobili desni Švedski demokrati, ki jim zahodni liberalni in tudi slovenski mediji dodajajo pridevek "skrajni".
To, da je Švedskim demokratom uspelo toliko izboljšati rezultat ter da se švedska politika obrača v desno, pa je razjezilo tudi dekleta v Inštitutu 8. marec. A kot kaže, se Švedi ne strinjajo z njihovim pogledom na socialno državo in odprtost do priseljevanja.
Ob Socialnih demokratih in Švedskih demokratih je desnosredinska Zmerna stranka dosedanjega vodje opozicije Ulfa Kristerssona z 19 odstotki na tretjem mestu. Njegova Zmerna stranka in še dve manjši desni stranki, Krščanski demokrati in Liberalci, so se tokrat prvič povezale z desničarskimi Švedskimi demokrati. Ti so prvič v parlament s 5,7 odstotki glasov vstopili leta 2010, tokrat pa zabeležili najboljši rezultat doslej in prehiteli Zmerno stranko, doslej vodilno stranko na desnem polu.
Prav rast desnega bloka in stranke Švedski demokrati pa je tako razburila dekleta iz Inštituta 8. marec, da so temu posvetile niz tvitov. Prepričane so, da “švedska lekcija” uči, kako pomembno je vztrajati pri krepitvi socialne države, prisluhniti ljudem in ne zaspati.
A da ne gre za prazen diskurz, ki so ga na volitvah ubrali Švedski demokrati in ostal idejni blog, kaže dejstvo, da so nagovorili tisto, kar švedske volivce v tem trenutku najbolj moti. Volitve so namreč razkrile, da je Švedska zelo nezadovoljna s priseljevanjem, pri čemer je stranka Švedskih demokratov izdatno izkoriščala strah pred nasilnim kriminalom, ki ga je na Švedskem vse več.
Kampanjo so namreč zaznamovali incidenti nasilja med različnimi etničnimi skupinami na Švedskem, katerih razširjenost v zadnjih petih letih in neuspeh vlade in policije, da bi jih preprečili, so izdatno pomagali celotnemu desnemu bloku. Pred tremi leti sta bila v Eskilstuni zahodno od Stockholma v navzkrižnem ognju ranjena ženska in njen petletni otrok. V Malmöju je teden dni prej 15-letnik v nakupovalnem središču ustrelil vodjo tolpe. Število žrtev streljanja s smrtnim izidom se je v prvih šestih mesecih letos močno povečalo na 34, v primerjavi z 20 v enakem obdobju leta 2021.
Voditelji strank na levici in desnici so porast nasilnega kriminala povezovali z obsežnim priseljevanjem, ki je povzročilo visoko stopnjo segregacije po etničnih merilih na stanovanjskem trgu in trgu dela. V nekaj desetletjih je Švedska postala ena najbolj multikulturnih družb v Evropi, saj je več kot tretjina prebivalcev rojenih v tujini ali pa imajo vsaj starše rojene v tujini. Za približno 30 % otrok švedščina ni materni jezik, v mestih pa se ta delež povzpne na 45 %.
O tej problematiki smo že pisali v prispevku Kako so Švedi, med vsemi državami v EU, postali največji pesimisti glede svoje in evropske prihodnosti, ko je bilo prvič objavljeno švedsko vladno poročilo, da so posamezniki s priseljenskim ozadjem, ki živijo na Švedskem, močno zastopani med osumljenci za kriminalna dejanja, saj je za prebivalce, rojene v tujini, 2,5-krat večja verjetnost, da bodo osumljeni kaznivih dejanj kot tisti, pri katerih sta se oba starša rodila na Švedskem. O številnih problemih švedske družbe pa smo pisali tudi v prispevku Kriminal, vzporedne družbe in problemi zaradi neintegracije tujcev – Švedska pred velikimi izzivi.
Inštitut 8. marec je komentiral tudi radikalnost in zavrženost Švedskih demokratov, s čimer pa se švedski analitiki (seveda posredno) ne strinjajo.
Švedski demokrati, ustanovljeni leta 1988, so združili različne elemente skrajno desničarskega miljeja na Švedskem, vključno z neonacisti. A že v sredini 90. let prejšnjega stoletja je novo vodstvo stranke javno obsodilo nacizem.
"Postopoma se je stranka začela normalizirati in prepovedovati odkriti rasizem. Odkrito skrajni člani so bili izločeni, njihova strankarska platforma pa preoblikovana," je pojasnil Johan Martinsson, profesor politologije na švedski univerzi v Göteborgu, ki je o stranki napisal obsežen članek za Die Welle.
Leta 2005 je na čelo skupine prišel trenutni vodja stranke Jimmie Akesson, ki je Švedske demokrate potisnil stran od njenih skrajno desnih korenin in jo popeljal v bolj populistično smer. Stranka je začela nagovarjati navadne ljudi in boj proti skorumpirani eliti na vrhuncu svetovne recesije. Že leta 2010 ji je uspel vstop v švedski parlament, ko je dobila skoraj 6 % glasov.
Vendar se je težko uveljavila in je ves čas veljala za stranko, ki jo nihče noče pri sestavljanju koalicije. To se je spremenilo po migracijski krizi leta 2015, ko je Švedska zabeležila drugo največje število prošenj za azil na prebivalca v Evropi, takoj za Madžarsko.
"Glavni razlog za uspeh stranke v zadnjem desetletju je bilo edinstveno visoko število prosilcev za azil na Švedskem in nenavadno hitro spreminjajoče se demografske kategorije v smislu etnične pripadnosti in deleža državljanov rojenih v tujini," je povedal Martinsson.
Omenjeni politolog Švedske demokrate opredeljuje kot "predvsem protipriseljensko stranko", vendar se striktno izogiba temu, da bi šlo za skrajno ali radikalno desnico.
Predvsem manj izobraženi Švedi čutijo grožnjo zaradi poceni delovne sile priseljencev in vidijo, da vladajoči Socialni demokrati ne zastopajo več njihovih interesov, zato vedno bolj zaupajo Švedskim demokratom. Stranka je tudi zato na volitvah leta 2014 več kot podvojila svoj položaj in dobila okoli 13 % glasov. Leta 2018 je ta delež dosegel 18 %. Leta 2019 so se s konservativci tudi dogovorili za sodelovanje v morebitni koaliciji.
Analitiki na Švedskem so prepričani, da se njihovi volivci poleg težav s priseljevanjem za Švedske demokrate odločajo tudi zaradi vse višje inflacije in prihajajoče gospodarske krize. "V gospodarskem smislu je stranka bolj sredinska in pragmatična z mešanico levičarskih in desničarskih predlogov," je dejal Martinsson.
Več let vladajoča stranka Socialnih demokratov je sicer dobila največ, dobrih 30 % glasov, a je zmagal desnosredinski blok pod vodstvom konservativca Ulfa Kristerssona iz Zmerne stranke. Največ, dobrih 20 % glasov oziroma 73 sedežev v parlamentu pa so dobili desni Švedski demokrati, ki jim zahodni liberalni in tudi slovenski mediji dodajajo pridevek "skrajni".
To, da je Švedskim demokratom uspelo toliko izboljšati rezultat ter da se švedska politika obrača v desno, pa je razjezilo tudi dekleta v Inštitutu 8. marec. A kot kaže, se Švedi ne strinjajo z njihovim pogledom na socialno državo in odprtost do priseljevanja.
Ob Socialnih demokratih in Švedskih demokratih je desnosredinska Zmerna stranka dosedanjega vodje opozicije Ulfa Kristerssona z 19 odstotki na tretjem mestu. Njegova Zmerna stranka in še dve manjši desni stranki, Krščanski demokrati in Liberalci, so se tokrat prvič povezale z desničarskimi Švedskimi demokrati. Ti so prvič v parlament s 5,7 odstotki glasov vstopili leta 2010, tokrat pa zabeležili najboljši rezultat doslej in prehiteli Zmerno stranko, doslej vodilno stranko na desnem polu.
Zakaj obrat volivcev proti desni?
Prav rast desnega bloka in stranke Švedski demokrati pa je tako razburila dekleta iz Inštituta 8. marec, da so temu posvetile niz tvitov. Prepričane so, da “švedska lekcija” uči, kako pomembno je vztrajati pri krepitvi socialne države, prisluhniti ljudem in ne zaspati.
Švedska lekcija nas uči, kako pomembno je vztrajati pri svojih načelih, krepiti socialno državo, biti na ulici, med ljudmi, si prisluhniti in ne zaspati. https://t.co/6bTvNrbInz (4/4)
— Inštitut 8. marec (@8Marec) September 12, 2022
A da ne gre za prazen diskurz, ki so ga na volitvah ubrali Švedski demokrati in ostal idejni blog, kaže dejstvo, da so nagovorili tisto, kar švedske volivce v tem trenutku najbolj moti. Volitve so namreč razkrile, da je Švedska zelo nezadovoljna s priseljevanjem, pri čemer je stranka Švedskih demokratov izdatno izkoriščala strah pred nasilnim kriminalom, ki ga je na Švedskem vse več.
Kampanjo so namreč zaznamovali incidenti nasilja med različnimi etničnimi skupinami na Švedskem, katerih razširjenost v zadnjih petih letih in neuspeh vlade in policije, da bi jih preprečili, so izdatno pomagali celotnemu desnemu bloku. Pred tremi leti sta bila v Eskilstuni zahodno od Stockholma v navzkrižnem ognju ranjena ženska in njen petletni otrok. V Malmöju je teden dni prej 15-letnik v nakupovalnem središču ustrelil vodjo tolpe. Število žrtev streljanja s smrtnim izidom se je v prvih šestih mesecih letos močno povečalo na 34, v primerjavi z 20 v enakem obdobju leta 2021.
Voditelji strank na levici in desnici so porast nasilnega kriminala povezovali z obsežnim priseljevanjem, ki je povzročilo visoko stopnjo segregacije po etničnih merilih na stanovanjskem trgu in trgu dela. V nekaj desetletjih je Švedska postala ena najbolj multikulturnih družb v Evropi, saj je več kot tretjina prebivalcev rojenih v tujini ali pa imajo vsaj starše rojene v tujini. Za približno 30 % otrok švedščina ni materni jezik, v mestih pa se ta delež povzpne na 45 %.
O tej problematiki smo že pisali v prispevku Kako so Švedi, med vsemi državami v EU, postali največji pesimisti glede svoje in evropske prihodnosti, ko je bilo prvič objavljeno švedsko vladno poročilo, da so posamezniki s priseljenskim ozadjem, ki živijo na Švedskem, močno zastopani med osumljenci za kriminalna dejanja, saj je za prebivalce, rojene v tujini, 2,5-krat večja verjetnost, da bodo osumljeni kaznivih dejanj kot tisti, pri katerih sta se oba starša rodila na Švedskem. O številnih problemih švedske družbe pa smo pisali tudi v prispevku Kriminal, vzporedne družbe in problemi zaradi neintegracije tujcev – Švedska pred velikimi izzivi.
Česa o Švedskih demokratih ne vedo v Inštitut 8. marec?
Inštitut 8. marec je komentiral tudi radikalnost in zavrženost Švedskih demokratov, s čimer pa se švedski analitiki (seveda posredno) ne strinjajo.
Še bolj zaskrbljujoče pa je, da je stranka s svojim diskurzom in načinom delovanja v smer nestrpnosti in poglabljanja razlik potegnila celoten politični pol. (2/4)
— Inštitut 8. marec (@8Marec) September 12, 2022
Švedski demokrati, ustanovljeni leta 1988, so združili različne elemente skrajno desničarskega miljeja na Švedskem, vključno z neonacisti. A že v sredini 90. let prejšnjega stoletja je novo vodstvo stranke javno obsodilo nacizem.
"Postopoma se je stranka začela normalizirati in prepovedovati odkriti rasizem. Odkrito skrajni člani so bili izločeni, njihova strankarska platforma pa preoblikovana," je pojasnil Johan Martinsson, profesor politologije na švedski univerzi v Göteborgu, ki je o stranki napisal obsežen članek za Die Welle.
Leta 2005 je na čelo skupine prišel trenutni vodja stranke Jimmie Akesson, ki je Švedske demokrate potisnil stran od njenih skrajno desnih korenin in jo popeljal v bolj populistično smer. Stranka je začela nagovarjati navadne ljudi in boj proti skorumpirani eliti na vrhuncu svetovne recesije. Že leta 2010 ji je uspel vstop v švedski parlament, ko je dobila skoraj 6 % glasov.
Zakaj jim Švedi vse bolj zaupajo?
Vendar se je težko uveljavila in je ves čas veljala za stranko, ki jo nihče noče pri sestavljanju koalicije. To se je spremenilo po migracijski krizi leta 2015, ko je Švedska zabeležila drugo največje število prošenj za azil na prebivalca v Evropi, takoj za Madžarsko.
"Glavni razlog za uspeh stranke v zadnjem desetletju je bilo edinstveno visoko število prosilcev za azil na Švedskem in nenavadno hitro spreminjajoče se demografske kategorije v smislu etnične pripadnosti in deleža državljanov rojenih v tujini," je povedal Martinsson.
Omenjeni politolog Švedske demokrate opredeljuje kot "predvsem protipriseljensko stranko", vendar se striktno izogiba temu, da bi šlo za skrajno ali radikalno desnico.
Predvsem manj izobraženi Švedi čutijo grožnjo zaradi poceni delovne sile priseljencev in vidijo, da vladajoči Socialni demokrati ne zastopajo več njihovih interesov, zato vedno bolj zaupajo Švedskim demokratom. Stranka je tudi zato na volitvah leta 2014 več kot podvojila svoj položaj in dobila okoli 13 % glasov. Leta 2018 je ta delež dosegel 18 %. Leta 2019 so se s konservativci tudi dogovorili za sodelovanje v morebitni koaliciji.
Analitiki na Švedskem so prepričani, da se njihovi volivci poleg težav s priseljevanjem za Švedske demokrate odločajo tudi zaradi vse višje inflacije in prihajajoče gospodarske krize. "V gospodarskem smislu je stranka bolj sredinska in pragmatična z mešanico levičarskih in desničarskih predlogov," je dejal Martinsson.
Zadnje objave
Trump – prvih sto dni
30. 4. 2025 ob 19:00
Naivnost katoličanov
30. 4. 2025 ob 14:30
V Azilnem domu Vič v Ljubljani varnostniki hkrati preprodajalci drog?
30. 4. 2025 ob 12:00
Kisovec, nekdanje rudarsko mesto
30. 4. 2025 ob 9:05
Domovina 198: Trumpa je treba jemati resno, ne pa dobesedno
30. 4. 2025 ob 6:00
V Celju so »zavezniki« ubili vsaj 83 ljudi (15. del)
29. 4. 2025 ob 19:36
Ekskluzivno za naročnike
Trump – prvih sto dni
30. 4. 2025 ob 19:00
V Azilnem domu Vič v Ljubljani varnostniki hkrati preprodajalci drog?
30. 4. 2025 ob 12:00
Kisovec, nekdanje rudarsko mesto
30. 4. 2025 ob 9:05
Prihajajoči dogodki
MAJ
05
MAJ
07
Dr. Franjo Kresnik: Med spretnostjo in umetnostjo
18:00 - 19:00
MAJ
12
MAJ
15
Predavanje: Čarobni svet razumevanja ADHD
17:00 - 18:00
MAJ
16
Ansambel Saša Avsenika in Firbci - Žur leta Pr' Pišek
20:00 - 06:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina 198: Trumpa je treba jemati resno, ne pa dobesedno
30. 4. 2025 ob 6:00
Že 197. številka tednika Domovina - in naročniška akcija
23. 4. 2025 ob 6:10
Domovina 197: Je treba odstraniti Rupnikove mozaike?
23. 4. 2025 ob 6:00
40 komentarjev
korosec.france
Kure blesave aktivistične o Švedski nimajo svetega ljubega najmanjšega pojma.
Med 100 čudesnimi stvarmi o katerih se jim niti svita ne, je to, da je ta premik na Švedskem de facto velikanski skok, ki se bo na naslednjih volitvah še podvojil in bo korenita in ključna zadeva
za naslednje desetletje.
Razlagat bogatunskim podrepnikom 8.Marca in podobnim strukturam komunističnega miljeja
prezadovoljnih "udbopartizanskih gospodarjev na slovenskem" nimam namena in je brez veze vsak napor. One to vedo, zato tako zaganjanje in bevskanje in daljšanje rdečih rilcev.
Voda jim teče v kevder, črpalke nimajo goriva in filtri so zapacani in vedo, da jih bo poplavilo, v tem je evolucijska poanta za fikcijske prenapeteže Kučangolobičžižekovega Novega rdečekapitalnega razreda ljubiteljev delavskega jebenega razreda in kulakov ! Fak!
Silvin
Bogve, kako udobno žive pristaši Inštituta 8. marec in česa bi se bili pripravljeni v prihajajoči krizi odreči, in pa, kam plujemo v smislu evropskih, tisločletja ustvarjenih vrednot.
MEFISTO
Tako so jih zasipali z denarjem, da bodo z njim lahko preživei še vse nadaljne krize, ki nam jih zagotavljajo njihovi donatorji.
uros.samec
Pred leti sem Gregorja Repovža vprašal kako se mu ljubi prenašati kolumne gospoda Nežmaha. Odgovoril mi je, da je to pravzaprav osebni test. Ko prebere njegovo kolumno in začuti odpor, potem ve, da je z njim še vse ok.
Enak princip bi uporabil tudi sam. Ko berem te komentarje polne zametkov rasizma, ( razen Rasputina ) sam pri sebi začutim odpor, zato vem, da je moj vrednostni sistem še na pravi poti. Fuj!
slovenc sm
Ko bi se vi enkrat vprašali, kako se počutimo mi, ko moramo brati vaše enostranske kolumne :) Namesto, da bi z argumenti povedali, zakaj vam neke kolumne niso všeč, se spravljate na osebni nivo kritiziranja. Bistvo izmenjave mnenj je, da imamo različna stališča. Ko tega ne bo več, pa bi moral nastati odpor.
Kraševka
Ali pijanec ve, da ni na pravi poti?
MEFISTO
Seveda, brat po krstitelju,rasputin, pa že ne more biti slab!
MEFISTO
Torej bi bil z veseljem stric afroaziatu, ki bi ga imel rasputin rad kot sina?
uros.samec
Takšnim kot ste vi, Peter Klepec, Kraševka, Mefisto, Ljubljana in podobni je potrebno nastaviti ogledalo. Takšne, ki v imenu demokracije izvajajo vse drugo, le demokratičnost sovražijo, je potrebno poskusiti zatreti na vsakem koraku. Že davno bi se morala človeška družba znebiti skrajne desnice, a žal ste ravno takšni kot vi, motorji te zavržne ideologije. Ampak glejte, newsflash za vas in podobne vam: V Sloveniji vam NE BO uspelo.
uros.samec
O, draga gospa, kako ste kaj? Ali preživite dovolj časa v cerkvi? Ali molite vsak dan? Ali pomagate zablodelim dušam na pravo pot? Ali molite za Ljubljano? Tudi mi smo Božji otroci. Ali čutite kaj krščanske ljubezni do nas gospa? Poglejte, kako je Bog požgal vaše gozdove, Oljke in polja. Ste veliko grešili na Krasu? Zakaj je bil Bog tako neusmiljen gospa ravno na Krasu...?
Peter Klepec
Problem priseljenstva je podoben tistemu v Ameriki, ko so jo odkrili Evropejci. Niso nic sprasevali, ce je ze kdo tam ali ne, ampak so se enostavno vprasali, ce je tam bolje kot doma. In to isto se sprasujejo tudi moderni migranti na jugu.
Vemo kako so jo odnesli Indijanci, pa Aborigini&co. Kot manjsina so izginili fizicno in kulturno. Tudi prvotni prebivalci na slovenskem ozemlju so izginili neznano kam. Nekaj % genov je se v kosteh danasnjih lokalcev. Najbrz se bo nam zgodilo podobno, ne glede, ce bomo sprozili kaksno "indijansko vojno" ali ne. Meja namrec ne mores neprodusno zapret. Lahko za nekaj casa, ali za nekatere, ampak trajno za vse ne gre.
Teodor
Kaj pa Kitajci, njihov zid in rasizem očitno dobro delujeta že 5000 let.
rasputin
Mejo bi lahko vsaj priprli in sicer tako, da bi migranti prihajali k nam z dokumenti in prek mejnih prehodov, ne pa vdirali kot nekakšna neoborožena vojska. Kdor bi ilegalno vdrl, pa bi mora repatriiran. Ko se je začela vojna v Ukrajini in so stotisoči pritisnili na meje EU, so morali čakati v dolgih vrstah pred mejnimi prehodi.Tu se vidi dvojna merila EU. Za Afroaziate, ki večinoma sploh niso begunci, ne veljajo nobeni zakoni, za resnične begunce iz Ukrajine pa se dosledno uporabljajo zakoni EU.
Kaj pa vem
Recimo, da imate prav. Da bi naša kultura tako izginila kot je npr. indijanska pa res ni treba. Vendarle imamo pravico zahtevati od prišlekov vsaj minimalno prilagoditev. Zame je zakol živali na način halal popolnoma nesprejemljiv. Svinjsko meso v sušnih in vročih krajih ni zdravo, v naših klimatskih razmerah je pa čisto sprejemljivo. Da bi se ženske morale zavijati v rute zato, da bi bile varne pred moškimi, je popolnoma nesprejemljivo, vendar moški iz muslimanskih držav mislijo, da se razkrite ženske ponujajo. Sicer našo kulturo močno uničujemo tudi sami.
Kraševka
Rasputin, tudi jaz enako razmišljam. Vsak, ki ima pošten namen, naj k nam vstopa na zakonit način - preko mejnih prehodov in z dokumenti. Sedanja vlada, skupaj s POLICIJSKO ministrico, pa spodbuja ILEGALNE prehode, zato podira ograje na meji, ki jo sama ne varuje, saj se k nam vali vse več skupan ILEGALCEV. Kdo sploh varuje našo državo, če njeni ministri podpirajo ilegalo tujcev?
Peter Klepec
Sicer pa, osebno poznam strasno malo ljudi, ki ne bi bili cisto nic rasisticni. V svojem bistvu, ne na zunaj. Na zunaj so vsi lepi, posteni in pravicni. Do dolocenega kriticnega trenutka.
rasputin
In tega se je bati: kritičnega trenutka, ki lahko pomeni tudi državljansko vojno. Amerika je že zelo blizu temu.
slovenc sm
Se strinjam. Američani že dolgo časa niso bili tako razdeljeni. LGTB ideologija in priseljenci so tako razdelili ljudi, da je sovraštva vedno več.
irena
Pred vsakim neznancem imamo zadržke dokler ga ne spoznamo, ne glede na raso. To je obrambni mehanizem, in do določene meje je tako prav, ker so ljudje pokvarjeni, ne glede na barvo kože. To ni noben rasizem. Vsakemu otroku rečemo, da naj ne zaupa na slepo kar vsakemu neznancu z bonboni.
slovenc sm
Odlična analiza. Kar se je zgodilo na Švedskem, je logično. Ljudje volijo stranke, če čutijo, da zastopajo njihove interese. Ko pa stranka začne interese drugih postavljati pred interese domačih ljudi, jih ti pač ne volijo več.
8. marec bi pa to vprašanje reševal kar na ulici in drugim pridigal, da narobe razmišljajo. Odločite se, koga boste zastopali. Ne morete pa ljudi prisiliti, da bodo volili samo vas, pa četudi za te ljudi niste storili nič oziroma še slabše - vedno bolj slabšate njihov položaj.
Peter Klepec
Ni nujno dobro, kar izvolijo ljudje. To vemo iz zgodovine od nekdaj. V tem je labilnost demokracije. Namrec, ima svobodo, da lahko naredi kaj v svojo skodo.
slovenc sm
Seveda ni nujno. Ampak je potrebno tudi vedeti, da ljudje pri nas ne izvolijo tisto, kar bi sicer, če bi imeli demokratične medije.
MEFISTO
Na Švedskem že 40% otrok ne govori švedskega jezika!
MEFISTO
Občudovalce demografske in tudi siceršnje politike sedanje vladne garniture naj potolažim, da se tudi Slovenija že nevarno približuje švedskim dosežkom.
Peter Klepec
a se zavedate, da so na RTV ze zelo dolgo najlepse napovedovalke mesanke, ki briljantno govorijo slovensko?
Stajerska2021
Mefisto, v Ljubljani je tudi takšen odstotek pritepencev, ki ne govorijo slovensko.
Kaj pa vem
Pri nas še vedno kot noj tiščimo glavo v pesek. Lahko se izognemo kriminalu, le malo moramo pogledati čez plot in privzeti kakšno tujo izkušnjo. Stalno prilagajanje tujcem škodi nam, še bolj pa njim, ker jim je s tem oteženo prilagajanje na novo okolje. Prav je da spoštujemo priseljence, pričakujemo pa tudi spoštovanje z njihove strani. Prišlek, ki se nikakor noče vsaj malo prilagoditi okolju v katero prihaja, nima tam kaj iskati, in to naj se mu tudi jasno pove. Ponavljanje floskul o odprti družbi, dobroti, ljubezni in ne vem o čem vse še, po moje škodi vsem, prišlekom in staroselcem.
uros.samec
Dekleta so napisale resnico. Zgolj na papirju odrekanje neonacizmu ni dovolj. Neonacistična brigada Azov ima veliko podpornikov na Švedskem, tja je ob začetku Ukrajinskega konflikta odšlo tudi veliko Švedov, pričanje enega izmed njih o razmerah tam, je objavil tudi insajder. Švedska je vedno imela težave z neonacizmom. Sam bi se bolj bal preveč oboroževanja Nemčije, zadnje izjave Sholza o Bundenstagu, dejstva, da ima večina EU voditeljev stare starše med nacisti. Tudi Von der Leyen. Tudi Sholz. Tudi Tusk npr.
Kar pa se tiče priseljevanja so se sami odločili tako, nihče jih ni prisilil. Celotni sever je želel poceni delovno silo, večinoma Bosance. Zdaj jih pač imajo. In naj se sprijaznijo s tem.
Peter Klepec
To z nacisti med starsi je seveda "raca". Ampak vi imate najbrz komunisticne korenine kar direktno. A ne veste, da so nacisti in komunisti bratje po ideologiji? In po metodah.
Peter Klepec
Sicer pa, v Nemciji se nihce ne pritozuje nad Bosanci. Nekdo mora ja zidat na gradbiscih. Saj bi mogoce kdo raje imel za zidarje Nemce, ampak teh ze dolgo ni vec. Tako kot instalaterjev, obrtnikov in medicinskih sester. Ampak, v Nemciji tudi nihce ne apelira na ljudi naj imajo vec otrok in da naj ne hodijo na gimnazije in fakultete.
Kraševka
Neonacisti, so enaki skrajni Levici. Tako kot je ostalo veliko zločinov za Nacisti, je tudi v Sloveniji še vedno veliko trupel neznano kje - po "zaslugi" skrajnih Komunistov, ki jih sedaj zastopa skrajna Levica, skupaj s Fajonovimi demokrati - SD. Ti še vedno častijo ZLOČINE in se klanjajo zločincem. Vsi IZMI so vredni obsodbe, Fašizem, Nacizem in Komunizem. Dokler se bo gledalo skozi prste Komunizmu, bo ostalo seme tudi za ostale skrajneže. Ljubljanski agresivni ustajniki so vpili: "Ubi Janšu"! A niso potem enaki Fašistom, Nacistom in Komunistom, ki so tudi pozivali k POBOJU nasprotnikov? Vsi trije IZMI, so zeeeelo nevarni.
Kraševka
Točno tako.
slovenc sm
A povečanje kriminala zaradi priseljencev vas pa ne skrbi? A kdo je imel stare starše med komunisti vas pa ne zanima? Če bi pri nas za nasprotno stran napisal takšno mnenje, bi bil že politični škandal. Vi sploh ne razumete situacije. Desne stranke na Švedskem so se okrepile zaradi tega, ker leve stranke njihovim ljudem ne zagotavljajo več varnosti in socialne stabilnosti. In zato so ljudje volili desne stranke, ki jim to zagotavljajo. Tako enostavno je to. In nima nobene zveze ne z neonacisti ne z Azov-om ipd. To so samo puhlice, ki jih spuščajo takšni kot vi, ki nočejo priznati, da ste pač zapustili volilno bazo. Zdaj pa imejte desno vlado in se sprijaznite s tem.
MEFISTO
Uroš.samec seveda ne bo nikoli priznal, da nam je komunizem naredil več škode kot nacizem in da je pobil ali kako drugače onesrečil veliko več ljudi. Sploh ne razumem, zakaj se je treba v slabšalnem pomenu sklicevati na naciste, saj smo imeli in še imamo doma preveč mojstrov Hitlerjevega apokaliptičnega načina prevzema in izvajanja oblasti.
rasputin
Švede moti to, kar moti vse Evropejce: da so obsojeni na izumrtje.
Peter Klepec
Ja, priblizno tako, kot ce vam hcerka pripelje domov Makedonca. Pa tudi vi ne boste nic storili.
helena_3
Samo povem: z Makedonci imam dobre izkušnje, sploh z zidarji. Natančni so in zelo delovni. Nobeno delo jim ni pretežko. Pa nobenih smeti ne ostane za njimi. Seveda se najdejo tudi slabi, povsod je tako.
rasputin
Če bi hči pričeljala Makedonca, bi bil vesel, da je Evropejec. Če bi pripeljala Afroaziata, bi bil moj zet in bi ga obravnaval kot sina. To pa še ne pomeni, da se strinjam z evropsko politiko odprtih vrat za migrante z vseh vetrov.
MEFISTO
Rasputin, tokrat si se še enkrat debelo zlagal!
MEFISTO
Pripis! Rasputin, kako si pa vzgojil svojo hčerko, da ti ni ni naredila tega edinega veselja? In sin tudi ni imel razumevanja za tvoje skrite želje, da bi ti pripeljal v hišo afroazijsko snaho, ki bi ti bila ljuba kot hči!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.