Kaj takega se je zgodilo na Švedskem, da je tako razjezilo dekleta iz Inštituta 8. marec?

Zajem slike: Youtube
POSLUŠAJ ČLANEK
Teden dni po parlamentarnih volitvah na Švedskem, ki se jih je udeležilo 84 % volilnih upravičencev, so objavili končne rezultate, ki so potrdili zmago desne koalicije. V 349-članskem parlamentu je dosegla večino s 176 sedeži proti 173. 

Več let vladajoča stranka Socialnih demokratov je sicer dobila največ, dobrih 30 % glasov, a je zmagal desnosredinski blok pod vodstvom konservativca Ulfa Kristerssona iz Zmerne stranke. Največ, dobrih 20 % glasov oziroma 73 sedežev v parlamentu pa so dobili desni Švedski demokrati, ki jim zahodni liberalni in tudi slovenski mediji dodajajo pridevek "skrajni". 

To, da je Švedskim demokratom uspelo toliko izboljšati rezultat ter da se švedska politika obrača v desno, pa je razjezilo tudi dekleta v Inštitutu 8. marec. A kot kaže, se Švedi ne strinjajo z njihovim pogledom na socialno državo in odprtost do priseljevanja.

Ob Socialnih demokratih in Švedskih demokratih je desnosredinska Zmerna stranka dosedanjega vodje opozicije Ulfa Kristerssona z 19 odstotki na tretjem mestu. Njegova Zmerna stranka in še dve manjši desni stranki, Krščanski demokrati in Liberalci, so se tokrat prvič povezale z  desničarskimi Švedskimi demokrati. Ti so prvič v parlament s 5,7 odstotki glasov vstopili leta 2010, tokrat pa zabeležili najboljši rezultat doslej in prehiteli Zmerno stranko, doslej vodilno stranko na desnem polu.

Zakaj obrat volivcev proti desni?


Prav rast desnega bloka in stranke Švedski demokrati pa je tako razburila dekleta iz Inštituta 8. marec, da so temu posvetile niz tvitov. Prepričane so, da “švedska lekcija” uči, kako pomembno je vztrajati pri krepitvi socialne države, prisluhniti ljudem in ne zaspati.



A da ne gre za prazen diskurz, ki so ga na volitvah ubrali Švedski demokrati in ostal idejni blog, kaže dejstvo, da so nagovorili tisto, kar švedske volivce v tem trenutku najbolj moti. Volitve so namreč razkrile, da je Švedska zelo nezadovoljna s priseljevanjem, pri čemer je stranka Švedskih demokratov izdatno izkoriščala strah pred nasilnim kriminalom, ki ga je na Švedskem vse več.

Kampanjo so namreč zaznamovali incidenti nasilja med različnimi etničnimi skupinami na Švedskem, katerih razširjenost v zadnjih petih letih in neuspeh vlade in policije, da bi jih preprečili, so izdatno pomagali celotnemu desnemu bloku. Pred tremi leti sta bila v Eskilstuni zahodno od Stockholma v navzkrižnem ognju ranjena ženska in njen petletni otrok. V Malmöju je teden dni prej 15-letnik v nakupovalnem središču ustrelil vodjo tolpe. Število žrtev streljanja s smrtnim izidom se je v prvih šestih mesecih letos močno povečalo na 34, v primerjavi z 20 v enakem obdobju leta 2021.

Voditelji strank na levici in desnici so porast nasilnega kriminala povezovali z obsežnim priseljevanjem, ki je povzročilo visoko stopnjo segregacije po etničnih merilih na stanovanjskem trgu in trgu dela. V nekaj desetletjih je Švedska postala ena najbolj multikulturnih družb v Evropi, saj je več kot tretjina prebivalcev rojenih v tujini ali pa imajo vsaj starše rojene v tujini. Za približno 30 % otrok švedščina ni materni jezik, v mestih pa se ta delež povzpne na 45 %.

O tej problematiki smo že pisali v prispevku Kako so Švedi, med vsemi državami v EU, postali največji pesimisti glede svoje in evropske prihodnosti, ko je bilo prvič objavljeno švedsko vladno poročilo, da so posamezniki s priseljenskim ozadjem, ki živijo na Švedskem, močno zastopani med osumljenci za kriminalna dejanja, saj je za prebivalce, rojene v tujini, 2,5-krat večja verjetnost, da bodo osumljeni kaznivih dejanj kot tisti, pri katerih sta se oba starša rodila na Švedskem. O številnih problemih švedske družbe pa smo pisali tudi v prispevku Kriminal, vzporedne družbe in problemi zaradi neintegracije tujcev – Švedska pred velikimi izzivi.

Česa o Švedskih demokratih ne vedo v Inštitut 8. marec?


Inštitut 8. marec je komentiral tudi radikalnost in zavrženost Švedskih demokratov, s čimer pa se švedski analitiki (seveda posredno) ne strinjajo.



Švedski demokrati, ustanovljeni leta 1988, so združili različne elemente skrajno desničarskega miljeja na Švedskem, vključno z neonacisti. A že v sredini 90. let prejšnjega stoletja je novo vodstvo stranke javno obsodilo nacizem.

"Postopoma se je stranka začela normalizirati in prepovedovati odkriti rasizem. Odkrito skrajni člani so bili izločeni, njihova strankarska platforma pa preoblikovana," je pojasnil Johan Martinsson, profesor politologije na švedski univerzi v Göteborgu, ki je o stranki napisal obsežen članek za Die Welle.

Leta 2005 je na čelo skupine prišel trenutni vodja stranke Jimmie Akesson, ki je Švedske demokrate potisnil stran od njenih skrajno desnih korenin in jo popeljal v bolj populistično smer. Stranka je začela nagovarjati navadne ljudi in boj proti skorumpirani eliti na vrhuncu svetovne recesije. Že leta 2010 ji je uspel vstop v švedski parlament, ko je dobila skoraj 6 % glasov.

Zakaj jim Švedi vse bolj zaupajo?


Vendar se je težko uveljavila in je ves čas veljala za stranko, ki jo nihče noče pri sestavljanju koalicije. To se je spremenilo po migracijski krizi leta 2015, ko je Švedska zabeležila drugo največje število prošenj za azil na prebivalca v Evropi, takoj za Madžarsko.

"Glavni razlog za uspeh stranke v zadnjem desetletju je bilo edinstveno visoko število prosilcev za azil na Švedskem in nenavadno hitro spreminjajoče se demografske kategorije v smislu etnične pripadnosti in deleža državljanov rojenih v tujini," je povedal Martinsson.

Omenjeni politolog Švedske demokrate opredeljuje kot "predvsem protipriseljensko stranko", vendar se striktno izogiba temu, da bi šlo za skrajno ali radikalno desnico.

Predvsem manj izobraženi Švedi čutijo grožnjo zaradi poceni delovne sile priseljencev in vidijo, da vladajoči Socialni demokrati ne zastopajo več njihovih interesov, zato vedno bolj zaupajo Švedskim demokratom. Stranka je tudi zato na volitvah leta 2014 več kot podvojila svoj položaj in dobila okoli 13 % glasov. Leta 2018 je ta delež dosegel 18 %. Leta 2019 so se s konservativci tudi dogovorili za sodelovanje v morebitni koaliciji.

Analitiki na Švedskem so prepričani, da se njihovi volivci poleg težav s priseljevanjem za Švedske demokrate odločajo tudi zaradi vse višje inflacije in prihajajoče gospodarske krize. "V gospodarskem smislu je stranka bolj sredinska in pragmatična z mešanico levičarskih in desničarskih predlogov," je dejal Martinsson.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike