Kako so Švedi, med vsemi državami v EU, postali največji pesimisti glede svoje in evropske prihodnosti

Uredništvo
6

Če je bila Švedska vedno znana kot država, ki je odprta za migrante in brez nasilja, se v zadnjem času to zelo spreminja. Švedski svet za preprečevanje kriminala je prvič v šestnajstih letih namreč ugotovil, da je večanje kriminala povezano z migracijami in da so migrantje ter njihovi otroci bolj dovzetni, da bodo storili kriminalno dejanje.

Zdi pa se, da se Švedi tega že dolgo zavedajo, kar kaže tudi politična slika v državi. Vlada pod vodstvom socialdemokratov je pred časom že zaostrila azilno politiko (o čemer smo pisali tukaj), skrajno desni Švedski demokrati pa so postali tako močni, da si desnosredinske stranke ne morejo več privoščiti njihovega izključevanja.

Švedska velja za državo, ki je na raznih lestvicah kakovosti življenja, razvoja demokracije in podobno vedno zasedala najvišja mesta. Zadnja leta pa država po marsikaterem kriteriju izgublja visoke pozicije, v raziskavah pa med Švedi vidno naraščata nezadovoljstvo in pesimizem.

Takšen primer je nedavni Eurobarometer, v katerem so Švedi med največjimi pesimisti glede vprašanja, ali gredo stvari v njihovi državi v pravo smer. Tako jih je namreč menilo zgolj 14 odstotkov, kar je bil povsem enak rezultat kot med Slovenci in Belgijci, s katerimi so se znašli na dnu evropske lestvice.

Povsem enako skeptični so Švedi glede tega, ali gredo stvari v pravo ali napačno smer v Evropski uniji (glede tega smo Slovenci bolj optimistični, Švedi na dnu s Francozi in Belgijci), povsem na dnu so tudi glede optimizma, da bodo novi projekti EU Švedski v postcovidnem obdobju pomagali sanirati zdravstveno, ekonomsko in socialno škodo.

Povrh vsega so v vsej EU edino Švedi na prvo mesto prioritet, s katerimi bi se moral ukvarjati Evropski parlament, postavili boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, medtem ko so v drugih državah prevladovale ocene prioritetnemu boju proti podnebnim spremembam ter revščini in socialni izključenosti.

Od kod na Švedskem pesimizem in alarm zaradi kriminala?

Vprašanje iz podnaslova morda zahteva poglobljeno analizo. Vsaj delno pa nanj odgovarjajo ugotovitve zadnjih raziskav o izvoru in naravi kriminalnih dejanj v tej skandinavski državi.

Nedavno objavljeno vladno poročilo na Švedskem je razkrilo, da so posamezniki s priseljenskim ozadjem, ki živijo na Švedskem, močno zastopani med osumljenci za kriminalna dejanja. Prvo tovrstno poročilo švedskega sveta za preprečevanje kriminala v 16 letih, je med drugim pokazalo, da je za prebivalce rojene v tujini 2,5-krat večja verjetnost, da bodo osumljeni kaznivih dejanj kot tisti, pri katerih sta se oba starša rodila na Švedskem.

Novo poročilo je prišlo po tem, ko vladna agencija dolga leta v nobenem poročilu ni hotela upoštevati etnične pripadnosti in trdila, da bi bilo to neetično. Vendar je svet za preprečevanje kriminala leta 2015 po povečanem pritisku na vključitev tovrstnih podatkov končno privolil in začel izvajati takšno študijo. Ena ključnih podrobnosti, odkritih v študiji, je, da imajo priseljenci druge generacije – tisti, ki so bil migrantskim staršem rojeni na Švedskem, – večjo verjetnost, da bodo postali kriminalci kot priseljenci prve generacije.

Priseljenci so še posebej zastopani v zločinih kot sta umor in nenamerni umor, pri čemer so bili otroci migrantov osumljeni takih kaznivih dejanj petkrat pogosteje kot domačini, rojeni Švedi iste starosti.

Kar zadeva spolne zločine kot je posilstvo, je bilo za priseljence prve generacije verjetnost, da bodo izvedli takšno dejanje, skoraj trikrat večja kot pri Švedih s švedskimi starši. Poročilo je tudi razkrilo, da so priseljenci iz Srednje Azije (Bližnjega vzhoda), Severne Afrike in podsaharske Afrike bolj verjetno kriminalci kot priseljenci iz drugih regij. Na primer, več kot eden od petih priseljencev druge generacije, katerih starši so bili rojeni v Severni Afriki ali podsaharski Afriki, je bil na Švedskem osumljen kaznivih dejanj v obdobju med 2015–2018.

Izjemno povečanje kriminala

Na Švedskem, ki je bila nekoč ena najvarnejših držav v Evropi, je v zadnjih letih prišlo do izjemnega povečanja nasilnega kriminala. Kot je že poročal Remix News, je bilo lani na Švedskem več predvsem poskusov umora in ubojev s smrtnim izidom – kot v katerem koli letu, odkar je Švedska leta 2002 začela voditi evidenco.

Policijski komisar Göteborga Erik Norde povezuje naraščajoče nasilje na Švedskem z množičnimi migracijami. “Danes ni več skrivnost, da je velik del kriminala s streljanji in eksplozijami povezan z migracijo na Švedsko v zadnjih desetletjih,” je dejal Norde. “Ko imate tako kot jaz priložnost videti primere na individualni ravni, vidite, da skoraj vsi, ki streljajo ali so ustreljeni v spopadih tolp, izvirajo z Balkana, Bližnjega vzhoda, severne ali vzhodne Afrike.”

Kako to vpliva na švedsko politiko?

Švedski premier Stefan Lofven je po sedmih letih vodenja švedske vlade sredi avgusta napovedal, da namerava na naslednjem kongresu stranke novembra odstopiti s položaja predsednika vlade in vodje Socialdemokratske stranke. Ta presenetljiva poteza je prišla po večmesečnem političnem pretresu v švedski politiki, ki je sčasoma privedel do odstavitve in nekaj tednov pozneje do ponovne postavitve Lofvena na čelo vlade.

Socialni demokrati vodijo vlado že od leta 2014, koalicijo so sestavili z manjšo stranko Zelenih. Njihovo vladanje se je zamajalo letos, ko je vlada hotela uvesti reformo tržnih najemnin. Ko je vlada nadaljevala s to reformo, je stranka Levica pozvala h glasovanju o nezaupnici, ki so jo takoj podprli njihovi večni sovražniki v švedski politiki, Švedski demokrati. Zmerna stranka in krščanski demokrati so predlog na koncu so podprli, kar je pomenilo, da je vlada padla. Kljub temu, da je Lofven uspel spet priti na oblast, je kmalu napovedal, da bo novembra z mesta predsednika vlade odstopil. Socialni demokrati po projekcijah zaenkrat še vodijo, a s seboj nosijo nahrbtnik sedmih let naraščajoče brezposelnosti, nasilja in neuspehov.

Švedski demokrati pa bodo kot kaže imeli še večji vpliv, saj so danes že tretja največja stranka v Riksdagu. Konservativna stranka Zmerni, ki je članica EPP, in Liberalna stranka sta dejali, da ne izključujeta sodelovanja z njimi v koaliciji.

6 KOMENTARJI

  1. Pričakujem, da se bo krivulja obrnila navzgor po odhodu nezadovoljnega rezidenta iz Slovenije. G. Potrč se je vrnil pred kratkim, anketa pa je bila opravljena še v času njegovega bivanja na Švedskem. Več takšnih odhodov si želijo…

  2. Švedi niso zafurali le migracijske poltike, temveč tudi ekonomsko. Švedska družba je izrazito atomizirana (ali bolje atomska in minimalistična – atominizirana), kar zahteva res ogromno napora za sodelovanje in usklajevanje, priseljenci pa se, po drugi strani, držijo v skupinah, družinah, klanih, getih…

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime