Švedska gre od države z najbolj liberalno azilno politiko v Evropi z novim zakonom v smer vzhodnoevropskih držav

Uredništvo
9
Vir: YouTube/fotomontaža

Medtem ko se je v zadnjih dveh desetletjih v skoraj celotni Evropi število usodnih strelov bodisi zmanjšalo, bodisi se ni povečalo, pa je na Švedskem povečanje zelo očitno. Poročilo Državnega sveta za preprečevanje kriminala, objavljeno prejšnji teden, je tako v državi spodbudilo tudi politično razpravo o tem, kaj storiti proti nasilju tolp, ki bo gotovo tudi ena izmed tem volitev prihodnje leto. Poročilo na 132 straneh primerja 22 evropskih držav. Če je bila Švedska v začetku stoletja po številu smrtonosnih strelov na dnu seznama in je število teh zločinov v drugih državah upadalo, pa na Švedskem raste vse hitreje.  

V državi trenutno kot žrtve strelnega orožja vsako leto umrejo štiri osebe na milijon prebivalcev, medtem ko je evropsko povprečje 1,6. Samo v zadnjem letu je bilo na Švedskem ustreljenih 48 ljudi. Tudi Švedska sedaj ploščo obrača v smer zaostrovanja azilne politike, ki bo po novem strožja tudi od nemške.

Organiziran kriminal, tolpe, nezaupanje v policijo, pa tudi priseljevanje

Glede na poročilo je približno 80 odstotkov streljanja v kraljevini povezanih z organiziranim kriminalom. Kot možne razloge za povečanje pa poročilo navaja trgovino z mamili, konflikte med tolpami in nizko stopnjo zaupanja v policijo v socialno šibkejših stanovanjskih predelih.

Poročilo ne omenja razlogov priseljevanja ali (ne)integracije, ki jo kot razlog med drugim vidi švedska opozicija. Ta rdeče-zeleni vladi očita »predajo«, poleg boljše opreme za policijo in strožjih kazni pa pozivajo tudi k strožji priseljenski politiki.

Socialdemokrati spoznali, da je množično priseljevanje brez uspešne integracije povezano z rastjo kriminala

Premik se je sedaj zgodil še na ravni politike. Če je imela Švedska leta najbolj liberalno azilno politiko v Evropi, največ priseljencev in velike težave z integracijo, pa se v državi sedaj na mizi predlog, ki bi prinesel zgodovinski preobrat – poostritev azilne zakonodaje. Prav tako je Švedska zavrnila prostovoljni sprejem beguncev iz grškega taborišča Moria lansko leto ter se postavila na stran vzhodnoevropskih držav.

Socialdemokratski premier Stefan Löfven je težave s kriminalom in neintegracijo poskušal nasloviti z reformami, lani pa je kljub poprejšnjemu zanikanju te povezave v njegovi stranki visoko število priseljencev povezal s povečanim deležem kriminala ter opozoril, da velik obseg priseljevanja otežuje integracijo, kar vodi do socialnih napetosti.

Priseljevanju močno naklonjena država je po zadnjem migrantskem valu zategnila ročno

Nobena evropska država v svoji zgodovini ni sprejela več prosilcev za azil na prebivalca kot Švedska, ki je imela desetletja najbolj liberalno priseljensko politiko v Evropi, ki je temeljila na letih gospodarskega razcveta.

Država je že od šestdesetih let prejšnjega stoletja privabljala delavce iz drugih evropskih držav. Za razliko od Nemčije, kjer bi “gastarbajterji” nekoč zapustili državo, je Švedska želela ljudi obdržati dolgoročno, jih vključiti v družbo in jim dati državljanstvo, kar se je tudi zgodilo. A tudi ko se je gospodarska rast ustavila, so ljudje še vedno prihajali, kasneje tudi iz drugih regij sveta. Neomejeno pravico do bivanja do leta 1984 prejeli tudi begunci. Kasneje je država sprejela tudi begunce iz balkanskih vojn in jim ponudila visok življenjski standard in službe. Že leta 2010 je bilo glede na število prebivalcev na Švedskem trikrat več prosilcev za azil kot v Nemčiji.

Potem pa je prišlo leto 2015. Švedska je na mejah zavračala tiste begunce in migrante, ki so prišli brez osebne izkaznice, vlada pa je prvič odpravila neomejeno pravico do bivanja beguncev, ki so odtlej v državi lahko ostali pet let. A ostali tudi po tem. Država se odtlej sooča s težavami z integracijo, v predmestjih največjih mest kot so Stockholm, Göteborg in Malmö pa so zrasli vzporedni svetovi, v katerih sta kriminal in brezposelnost med migranti višja kot med splošno populacijo. Med mamilarskimi tolpami prihaja do streljanja in bombardiranja. Nemiri so postali stalnica.

Nov azilni zakon z odločnim zaostrovanjem pogojev za neomejeno bivanje

Po novem zakonu, ki bi lahko začel veljati julija, bi bila neomejena pravica do bivanja za begunce praktično ukinjena. Begunci bi lahko na Švedskem (kot sedaj velja v Nemčiji) ostali tri leta, subsidiarna zaščita pa bi trajala 13 mesecev. Po tem roku bi dovoljenje za stalno prebivanje lahko dobile samo osebe, ki bi lahko preskrbele sebe in svoje družine, dovolj obvladale švedski jezik.

A švedska koalicija v resnici nima veliko izbire. Zaradi družbenih sprememb, ki so posledica migracij, se namreč v državi krepi podpora (skrajno) desnim strankam, ki opozarjajo na pasti politike odprtih meja in pozivajo k spremembam. Ob volitvah prihodnje leto so tako na desno obrnili tudi socialndemokrati.

V poostritev azilne zakonodaje tudi Danska

Azilno zaonodajo je ta teden prav tako pod socialdemokratsko vlado reformirala tudi Danska, in sicer z doslej še nikoli videnim pristopom. Prosilce za azil bodo tam tako po novem pošiljali v eno od afriških držav, kjer bodo počakali na rešitev prošnje za azil. Azilni centri bodo tako prvič med obravnavo prošnje za azil izven Evrope. Danski mediji med možnimi državami omenjajo Egipt, Etiopijo in Tunizijo, z Ruando pa je bil že sklenjen poseben sporazum.

Do z veliko večino potrjenega zakona, ki so ga podpeli tudi liberalci, je bila kritična EU pa tudi Združeni narodi. Cilj Danske naj bi namreč bil čim večje zmanjšanje števila prosilcev za azil.

9 KOMENTARJI

  1. Prevelika SVOBODA vedno pripelje v anarhijo.

    Od kar so nastale države, je bilo dovoljeno varovati DRŽAVNO MEJO. Celo mesta so OBZIDALI, da ne bi k njim kdo udrl, z NEPOŠTENIM namenom. Le na tak način so se včasih ljudje ubranili nepoštenim prišlekom in kriminalcem.
    Kajti tako, kot nekoč, tudi danes je določen % nepoštenih ljudi. In tak % je sigurno tudi med migranti.

    Sedaj pa EU-Levica kriči: “Nočemo meja! Naj se meje odprejo za vse, ki hočejo vstopiti na naše ozemlje”!

    Ali Levica kaj razmišlja, kako se bodo prišleki obnašali? Od koga bodo živeli? Problem so tudi TIHOTAPCI, ki y nepovabljenimi prišleki SLUŽIJO.

    V gozdu, je taka SIMBIOZA, da močnejši poje šibkejšega. Kajti hrana je prvo, kar vsako živo bitje potrebuje.

    EU premalo dela v prid EVROPSKIH DRŽAV in varovanju meja Evrope.
    Vsekakor pa moramo ločiti med BEGUNCEM in MIGRANTOM.

  2. Po toči zvoniti je prepozno. Niso samo migranti, tudi sami Švedi so že precej zdegenerirani. Vernih ljudi tam ni več, družin ni, ljudje živijo atomizirano, ni več nobene socialne kohezivnosti…. Ni jim pomoči.

  3. Švedski levičarji bodo zdaj malo ustavili svoje multikulturne projekte. Premočno so kurili pod loncem in žaba/Šved hoče skočiti ven. Malo bodo počakali, potem pa bodo nadaljevali s kuhanjem žabe/Švedov, do multikulturnega Švedskega raja.

    Če ena politična opcija tako zavozi državo, da iz miroljubnega skandinavskega raja naredi Bosno, bi morala izgubiti oblast za najmanj dvajset let. Dvomim da bodo Švedi svoje socialdemokrate hladili več kot en mandat.

  4. “Bog je dal, ‘bog’ je vzel”!
    Degeneracija ker so zavrgli Boga za ateistično samouresničenje in izguba smisla, smeri, eden padlih babilonskih stolpov- značilno in ponavljajoče.
    Ko dosežeš neko civilizacijsko stopnjo in standard, je tukaj samo poglobitev duhovnosti ali odpad in propad.
    Bo šla vsa zahodna Evropa po tej poti: stran od Kristusa, Boga, stran od življenja v brezplodnost in udor druge civilizacije ali “divjine”…: trpljenje ozdravlja!!! tiste, ki se zavedajo, zakaj trpijo, drugi izginejo.

  5. Zdi se mi, da v članku nekaj manjka.
    Če se ne motim, bodo morali tudi tisti ‘begunci’ in vdiralci, ki jim bo v Afriji uspelo dobiti danski azil, ostati v eni od afriških držav. Vse kaže, da Danci nočejo niti enega musliča več.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime