Tuji investitorji imajo raje Hrvaško – pri sosedih načrtujejo 50 milijard evrov vreden projekt

Foto: Shutterstock
POSLUŠAJ ČLANEK

»V tem trenutku je najbolj pomembo, da vstopamo v projekt, s katerim se bomo vpisali med največje vlagatelje v umetno inteligenco v Evropi,« je za Jutranji povedal podjetnik Jako Andabak. Poudaril je, da je naletel na veliko podporo hrvaške vlade in lokalnih oblasti. V Dubrovniku so v okviru vrha Pobude Tri morja podpisali dogovor o projektu Pantheon – projekt, ki naj bi bil vreden okoli 50 milijard evrov.

Na Hrvaškem napovedujejo enega največjih gospodarskih projektov v svoji novejši zgodovini: približno 50 milijard evrov vreden projekt Pantheon AI pri Topuskem. Gre za kombinacijo velikega podatkovnega centra in energetskega zaledja, ki naj bi služil razvoju umetne inteligence. Podpis pogodbe se je zgodil v okviru Three Seas Initiative Summit (vrh Pobude Tri morja) – kar projekt postavlja v širši geopolitični kontekst.

V Dubrovniku danes poteka vrh Pobude treh morij – gre za povezavo 13 držav EU med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem, katere cilj je precej konkreten: graditi infrastrukturo – energijo, promet in digitalne sisteme – in za to privabiti kapital. Vzporedno poteka še poslovni forum z več kot 1200 udeleženci iz politike in gospodarstva, kjer se sklepajo konkretni posli – hrvaška vlada označuje za največjega v zgodovini samostojne države. Iz Slovenije se je vrha udeležil podpredsednik vlade Klemen Boštjančič. Današnji vrh bo gostil hrvaški premier Andrej Plenković, poleg najvišjih političnih predstavnikov večine držav, ki sodelujejo v pobudi, se ga bo udeležil tudi ameriški minister za energijo Chris Wright.

Ključen del financiranja naj bi prihajal iz ZDA

Projekt v praksi pomeni ogromne hale strežnikov, ki poganjajo modele umetne inteligence, shranjujejo podatke in izvajajo računsko zahtevne naloge. Takšni centri so danes hrbtenica digitalnega gospodarstva, od klepetalnih robotov do finančnih analiz in vojaških simulacij. Projekt naj bi po napovedih vključeval tudi sončno elektrarno z močjo okoli 500 megavatov. A že sami investitorji priznavajo, da to ne bo dovolj – kar pomeni dodatne posege v elektroenergetski sistem države.

Med ključnimi imeni je hrvaški podjetnik Jako Andabak, ki pravi, da v projekt vlaga zemljišče in razvojno zasnovo. Pravi kapital pa prihaja od drugod. Ključen del financiranja naj bi prihajal iz ZDA, kar projektu daje dodatno težo. Vstop ameriških vlagateljev namreč kaže, da Hrvaška pri takih projektih postaja zanimiva tudi za globalni denar, ne le regionalne igralce.

Projekt vodi ameriški investitor Ryan Rich, povezan z družino, ki stoji za podjetjem Rich Products Corporation – globalnim igralcem v prehrambni industriji z milijardnimi prihodki. Poleg tega sodelujejo še portugalsko energetsko podjetje Greenvolt, hrvaško industrijsko podjetje Končar ter projektantsko podjetje Parsec. Po njihovih navedbah na projektu trenutno dela okoli 40 inženirjev, začetek gradnje napovedujejo za leto 2027, zagon pa za 2029.

Zakaj ravno Hrvaška

Investitorji Hrvaško opisujejo kot politično stabilno državo z »visoko delovno etiko« in dostopnim prostorom. Prevedeno iz investitorskega jezika: dovolj velika zemljišča, relativno enostavni postopki in pripravljenost države, da projekt podpira. Topusko naj bi bilo izbrano prav zaradi prostora – za takšne projekte potrebuješ ogromne površine, ki niso konfliktne z drugimi dejavnostmi.

Pomemben signal je tudi to, kar investitorji poudarjajo sami – razumevanje vlade in lokalnih oblasti. Pri takih projektih to pomeni hitro umeščanje v prostor, energetske prilagoditve in politično podporo.

Če bi projekt dejansko zaživel v napovedanem obsegu, bi Hrvaško postavil med ključne evropske točke za infrastrukturo umetne inteligence. Glavni projektant projekta Pantheon AI Mislav Crnogorac celo trdi, da bi država prišla med prvih pet v EU na tem področju. Ta ocena je ambiciozna – Evropa namreč že ima močne igralce – od Irske do nordijskih držav, kjer delujejo največji podatkovni centri. 

Foto: Shutterstock

Ključna neznanka ostaja podobna kot pri večini mega projektov, in sicer kdo bodo dejanski naročniki in uporabniki centra. Tega investitorji za zdaj namreč ne razkrivajo. Brez tega podatka je težko oceniti, ali gre za konkretno poslovno zgodbo ali za poskus pozicioniranja na trgu, kjer se trenutno vsi želijo uvrstiti pod oznako AI.

Kje je Slovenija?

Slovenije v takšnih projektih praktično ni na radarju. Ne zato, ker ne bi imela znanja, ampak ker investitorji gledajo zelo konkretne stvari – prostor, energijo, postopke in stroške. Pri nas se projekti hitro zapletejo pri umeščanju v prostor, postopki so dolgi in težko predvidljivi, elektroenergetsko omrežje pa ima že zdaj omejitve za večje porabnike. Temu se doda še davčno okolje, ki ga podjetniki pri nas ocenjuje kot manj ugodno in predvsem nepredvidljivo – z višjimi prispevki in pogostimi spremembami pravil.

Del podjetij se je zato že selil na Hrvaško ali tja širil svoje poslovanje. Za investitorja je računica precej preprosta: ali je možno projekt načrtovati in izvesti v razumnem roku in z znanimi stroški. V tem smislu Slovenija takšnih investicij ne izgublja v zadnji fazi, ampak do resnejše odločitve sploh ne pride.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike