Kaj je prava in kaj napačna smer razvoja medijev po mnenju Evropske komisije?

Z bližanjem predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije se povečujejo tudi pritiski na slovensko vlado in njenega premierja. Pri tem gre v veliki meri za reprizo dogodkov izpred štirinajstih let, ko je Slovenija Svetu EU pod vodstvom Janeza Janše predsedovala prvič. Tudi takrat so bili v igri mediji in Balkan. Toda, ker takratna peticija 571 in depeša niso bili uspešni, Slovenija pa je Svetu EU uspešno predsedovala, so nasprotniki vlade usvojili lekcijo, da je treba kampanjo zastaviti obširneje.

Od leta 2007 pa so drugačne tudi razmere na evropskem parketu, saj se je Evropska birokracija s ključnimi političnimi akterji pomaknila v levo in je posledično tudi bistveno bolj dojemljiva za zgodbe, ki jih iz Slovenije lansira politika levo od sredine.

V zgodbe tega tedna sta se tako aktivno zapletli politična skupina evropskih liberalcev in komisarka ter podpredsednica Evropske komisije iz njihovih vrst, Vera Jourova, ki je v intervjuju za medij Euractiv izrazila prepričanje, da se slovenska obravnava medijev pred predsedovanjem razvija v napačno smer. Kakšna je "prava" smer, medtem jasno izkazuje s finančnimi injekcijami Evropske komisije.

V intervjuju za medij Euractiv komisarka Vera Jourova najprej izrazi kritiko do razvoja novinarstva v času digitalnih medijev in zaskrbljenost nad vplivom velikih digitalnih korporacij ter ogroženostjo novinarjev. V zadnjih letih smo bili tudi v Evropi priča več umorom novinarjev, nazadnje v primeru grškega novinarja Giorgosa Karaivaza, ki je bil pred osmimi dnevi ustreljen pred svojim domom v Atenah.

Jourova: Slovenija na področju medijev kaže razvoj v napačno smer

Posebej pa je v pogovoru izpostavljena tudi Slovenija in predsednik vlade Janez Janša. Jourova je glede domnevno spornih praks v odnosu slovenske vlade do medijev povedala, da je v pogovorih s slovenskimi ministri izrazila svojo zaskrbljenost in prepričanje, da Janša mednarodnega ugleda Slovenije ne jemlje dovolj resno.

"Opazili smo, da je trajnostno financiranje medijev ogroženo. Po mojem mnenju način, kako je bila na tem področju prizadeta Slovenska tiskovna agencija, nakazuje razvoj v napačni smeri. Nisem edina, ki to preiskuje. Prejemam veliko pisem z zahtevami po ukrepanju," odgovor o Sloveniji zaključi Jourova.

Bolj konkretno kot do omembe STA ne gre, prav tako ne pove, od kod prihajajo pozivi k ukrepanju. A sodeč po medijski krajini v Sloveniji o tem lahko nekoliko ugibamo. V tem tednu namreč STA začenja novo intenzivno kampanjo proti vladi, ki se ji pridružujejo tudi nekateri drugi mediji. Večer je denimo danes objavil satirično osmrtnico STA.

https://twitter.com/MatijaStepisnik/status/1383345262450548737

https://twitter.com/STA_agencija/status/1382568755755114496

Pri tem ni nepomembno povedati, kakšna je v sporu med vlado in STA vloga slednje, ki jo v razpravah v Evropi slovenski sogovorniki običajno zamolčijo. Vlada je namreč sredstva STA prenehala nakazovati po tem, ko STA vladi oz. v njenem imenu Uradu za komuniciranje ni želela predati zahtevanih dokumentov, kar je sicer dolžna storiti po pogodbi še iz časov Šarčevega vodenja vlade.

Da bo vladi te vendarle pokazal, je ta teden napovedal direktor STA, Bojan Veselinovič, ki pa pravi, da ne ve, kam naj dokumente pošlje. Kot opozarja Janša, Veselinovič sicer ni tako izgubljen pri ugotavljanju, kam naj pošlje račune za opravljeno delo STA.

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1382622704101175300

Glede financiranja, ki ga brez konkretnih navedb omenja Jourova, lahko le ugibamo, da se nanaša na očitke odhajajočega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca na zaslišanju pri seji komisije LIBE pod vodstvom poslanke Sophie in't Veld, ki slovenski vladi očita, da ne želi dvigniti RTV prispevka, ter na predlog spremembe zakona o medijih, ki je v predalu Ministrstva za kulturo že od lani, po katerem bi se 8% zbranega RTV prispevka namenilo STA in nekaterim drugim medijem. Pri tem pa sam Kadunc ni želel racionalizirati delovanja RTV.

V primerjavi z razmerami v času prvega predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije je na medijskem področju ključna razlika oz. "razvoj" pojav nekaterih novih medijev, od katerih so nekateri v rokah tudi desne politične opcije in zaton nekaterih nekdaj dominantnih.

Kakšna je prava smer po mnenju Jourove?

Če je smer, v katero se razvija slovenska medijska krajina po mnenju Jourove napačna, se postavlja vprašanje, kakšna je potem po njenem mnenju prava smer? Jourova je v Evropski komisiji med drugom zadolžena tudi za medije.

Jourova omenja predvsem pomoč medijskim hišam v boju proti velikim spletnim platformam, kot sta Google in Facebook v boju za oglaševalski kolač, boj proti združevanju in monopolizaciji medijev v Evropi in vprašanje financiranja.

Prav pri slednjem Evropska komisija tudi sama financira nekatere medijske projekte. Jourova pri tem poudarja: »Zavedamo se občutljivosti pri financiranju določenih medijskih pobud. Zato imamo zelo jasne kriterije, kaj skušamo s financiranjem doseči. Financiranje mora pomagati medijem, denimo lažje navigirati skozi digitalno transformacijo. Cilj ni podpora medijem pri širjenju pro-EU propagande.«

Ne pro-EU propaganda, promocija idej Evropske levice

V praksi to denimo pomeni 1,7 milijona evrov za projekt konzorcija desetih evropskih medijskih hiš za podporo ustvarjanju zaupanja vrednih vsebin v različnih jezikih s celotne Evrope imenovanem EBU – European broadcasting union. Vsebine, ki jih bodo proizvajali, bodo zagotovile "pan-evropsko perspektivo" na ključnih temah kot so migracije, podnebne spremembe in pandemija. Na ta način bodo skušali biti "protiutež razdirajoči retoriki, ki jo propagirajo družbena omrežja."

Projekt ustvarjanja in prevajanja »zaupanja vrednih vsebin« naj bi se začel julija letos. Kot je povedala njegova vodja Delphine Ernotte Cunci: "Trenutne razmere zdravstvene, podnebne in socialne krize kažejo vse večjo potrebo po zaupanja vrednem novinarstvu, utemeljenem na dokazih." Udeležene medijske hiše bodo imele popoln uredniški nadzor nad zgodbami, ki jih delijo z drugimi medijskimi hišami, sodelujočimi v omenjenem projektu.

Med desetimi medijskimi hišami, ki bodo sodelovale na projektu sta tudi finska YLE in nemška ARD. Prva je slovenski javnosti poznana po "dokumentarcu" Resnica o Patrii, ki je bil eden ključnih političnih instrumentov v slovenskem političnem boju pred volitvami leta 2008, ARD pa je nedavno pripravila prispevek o stanju medijske svobode v Sloveniji. Pri tem so, kljub temu, da so pogovor z njim posneli, iz končnega prispevka izključili vse izjave novinarja Bojana Požarja. Ta je namreč razkril drugačno sliko, kot so jo iskali po očitno v naprej določenem scenariju.

Še več, kot smo pisali na Domovini, je prav ARD nazorsko in mnenjsko približno tako pluralna kot ljudski kongres Kitajske komunistične partije.

Liberalci nasedli tudi Balkanski aferi

Včeraj so evropski liberalci, ki jim pripada tudi Jourova, nasedli aferi tega tedna in ostro obsodili Janšo zaradi domnevnih načrtov o razkosanju Bosne in Hercegovine ter spreminjanja mej na Balkanu.

https://twitter.com/hansvanbaalen/status/1383033370557493255

Janša in slovensko zunanje ministrstvo sta namreč vsebino domnevne zgodbe, o kateri smo podrobneje pisali v tem članku, namreč že večkrat zanikali in se od nje distancirali.