Janša "zapel" z ARD-jem, a še Nemce skrbi, da je njihova javna RTV mreža primerljiva s "kitajskim ljudskim kongresom"

Uredništvo
Zajem zaslona www.Welt.de
POSLUŠAJ ČLANEK
Ali tudi v tujih medijih vse bolj prevladujejo levo usmerjene uredniške politike, je po mednarodni medijski obravnavi Slovenije pri nas vse pogostejše vprašanje. 

V tem smislu je izjemno zanimiva analiza ARD - nemške regionalne mreže javnih radiotelevizij, točno tiste, z novinarjem katere je nedavno "zapel" premier Janša z obtožbami o cenzuri novinarjev, ki so o slovenski medijski realnosti spregovorili drugače od začrtane zgodbe, kakršno zadnje mesece beremo v tujem tisku.  

Zanimivo pa je, da je pred približno letom dni pravi pretres v nemški javnosti povzročila raziskava o mnenjski oziroma politični raznolikosti mladih novinarjev - prostovoljcev, ki jih rekrutirajo različna uredništva te nemške javne radiotelevizijske mreže.

Med drugim jih je zanimalo vprašanje, ali davkoplačevalsko financirani javni mediji ustrezno pokrivajo celoten politični spekter. Za kar pa, kot boste videli, obstajajo utemeljeni dvomi.

Pred malce manj kot letom dni so se prostovoljci medija ARD (voluntariat je v Nemčiji zelo pogost vstop mladih, ki želijo postati novinarji, v medije) spraševali, kako raznoliki so njihovi mediji. V ta namen so izvedli raziskavo med mladimi novinarji-prostovoljci, ki delajo na ARD, in ugotovili, da so njihova stališča, ki se tičejo politike, neverjetno enoznačna.

Prostovoljce v nekem mediju seveda izbirajo oziroma rekrutirajo različna uredništva te medijske mreže. Zato so rezultati raziskave, objavljeni v reviji Journalist, sprožili žgočo javno razpravo, v kateri so denimo pri nemškem mediju Welt zapisali, da je ob tem, koliko so uredništva ARD politično raznolika, uravnoteženo poročanje za pričakovati skoraj toliko kot bi ga bilo od kitajskega ljudskega kongresa.

92 % glasov za "levo koalicijo". Uravnoteženost?


Trije prostovoljci ARD so se lotili zanimive teme preiskave: samih sebe. Lynn Kraemer, Daniel Tautz in Nils Hagemann so k sodelovanju povabili vse novinarje prostovoljce ARD. Odzvalo se je 86 od 150 novinarjev.

Medtem ko na drugih področjih sama raziskava kaže precej raznolikosti o izvoru mladih novinarskih prostovoljcev, pa je zelo enobarvna pri političnih pogledih mladih novinarjev ARD. Če bi njihova stališča pretvorili v politične glasove, bi rdeče-rdeče-zelena koalicija od mladih ARD-jevcev dobila kar 92 odstotkov glasov. 57,1 odstotka bi volilo Zelene, 23,4 odstotka Levico, 11,7 odstotka SPD (socialne demokrate), krščansko demokratska unija CDU+CSU pa bi imela le tri odstotke, FDP pa le 1,3 odstotka.

Razumevanje, kako zelo drugačna je nazorska struktura mladih novinarjev ARD glede na splošno populacijo, daje primerjava z javnomnenjsko anketo Infratest dimap, ki je bila v Nemčiji objavljena ob istem času kot raziskava političnih preferenc novinarjev ARD. Ta je zajela mlade Nemce med 18. in 39. letom. Unija CDU+CSU bi imela 33 odstotkov volivcev, Zeleni 27, SPD 13, Levica 9, AfD 8 in FDP 6 odstotkov.

KOMENTAR: Uredništvo
Kaj pa tako opevana pluralizacija?
V nedavnem članku o tem, ali je Janšev očitek novinarju ARD na mestu in kdo so hvaležni redni gostje tujih medijskih hiš iz Slovenije, smo se spraševali, kako je mogoče, da tuji novinarji o situaciji v Sloveniji povprašujejo praktično le levo nazorsko usmerjene novinarje. Morda nam nekaj o tem pove ravno zgornja raziskava. Težko je sicer sklepati z gotovostjo le na eni analizi političnih preferenc mladih novinarjev nemške javne radiotelevizijske mreže. Ampak ob upoštevanju te raziskave ter poznavanju drugih okoliščin, tudi trendov "rekrutiranja" na slovenski nacionalni radioteleviziji, lahko s precejšnjo verjetnostjo trdimo, da podobno kot naša, tudi osrednja mednarodna medijska scena vse bolj drsi izrazito v levo. V Nemčiji je bila ugotovitev o svetovnonazorski uniformnosti mladih novinarjev javne RTV mreže, ki je ne plačujejo le levičarji, nemudoma razumljena kot problem in je sprožila razgibano javno razpravo. Pri nas pa se delamo, kot da ta problem, čeprav je izrazito očiten, še posebej v tistih redkih obdobjih, ko se na oblast zavihti desnica, sploh ne obstaja. In to kljub temu, da je medijski pluralizem pogosto izpostavljen kot ena osnovnih vrednot Evropske unije. A če ga večina ignorira in se dela, da problema ni, še ne pomeni, da v resnici tudi ne obstaja. Diskrepanca med zelo visokim zaupanjem volivcev stranke leve opozicije v javno RTV Slovenija na eni in kontrastno nizko zaupanje volivcev desnosredinske koalicije na drugi strani je zgolj eden od simptomov tega problema. A tistim, ki od tega profitirajo, je seveda za medijski pluralizem v Sloveniji in znotraj javne RTV gladko vseeno.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023