Zaupanje v medije, tudi RTV Slovenija, ostaja negativno. In izrazito polarizirano

Rok Čakš
10

Ugled, ki so ga mediji in novinarji zapravili v minulih letih, bo težko povrniti, pričajo tudi zadnji rezultati zaupanja v institucije, ki jih izvaja agencija Valicon. Ob začetku koronakrize je splošno zaupanje v novinarje in medije iz izrazito negativnega odnosa najprej precej poskočilo, od takrat pa vseskozi pada in ostaja globoko negativno. 

Manj kot medijem Slovenci v povprečju zaupamo zgolj še različnim političnim institucijam in Cerkvi.

Posebna zgodba je tu javna RTV Slovenija, ki uživa nadpovprečno zaupanje glede na druge medije, a je med ljudmi še vedno več tistih, ki ji ne zaupa kot ji zaupa. Po skoku zaupanja ob vstopu v epidemijo je do lanskega poletja močno upadlo, od takrat pa se je nekoliko popravilo ter se približalo srednji vrednosti.

Po anketi Domovine, ki vključuje podpornike različnih političnih opcij, RTV Slovenija izrazito zaupajo volivci strank leve opozicije, izrazito ji ne zaupajo volivci vladne koalicije, negativno zaupanje pa beleži tudi med neopredeljenimi.

Največ zaupanja med poklici in institucijami tradicionalno uživajo gasilci, medicinske sestre, znanstveniki, učitelji, zdravniki, tudi vojaki in mali človek z ulice. Na dnu lestvice ostajajo sodniki, direktorji, državni uradniki, duhovniki, vladni ministri in politiki na splošno.

Glede na lanski junij so največ zaupanja pridobili odvetniki, (mali) podjetniki ter učitelji, nad deset točk rasti beležijo še direktorji, državni uradniki, vojaki, javni tožilci in umetniki. Občutnejših padcev zaupanja v tem času ni bilo, še največ – pet točk – so izgubili policisti.

Med institucijami na vrhu ostajajo mala slovenska podjetja, podjetja, kjer so anketiranci zaposleni, dobro se drži šolstvo, trgovine in druga velika podjetja ter zdravstvo in vojska. Na dnu zaupanja so mediji, stranke opozicije, Cerkev, vlada, stranke koalicije in državni zbor.

Glede na zadnjo meritev junija lani je največ zaupanja pridobila Evropska komisija, sledijo velika slovenska podjetja ter RTV Slovenija. Glede na rast zaupanja sledijo trgovine in trgovska podjetja, banke in župani (rast +13). Občutnejšo rast, torej za 10 točk ali več, beležijo še vojska, tuja velika podjetja, mala slovenska podjetja ter sindikati. Občutnejših padcev v tem obdobju pri Valiconu ne beležijo, se pa nadaljuje negativni trend pri zaupanju v predsednika republike in v policijo.

Klik ta povečavo (vir: Valicon)

Kaj se dogaja z zaupanjem v medije

Zaupanje v novinarsko delo in medije je z leti močno upadlo in se znašlo globoko v negativnih razmerjih. Začetek koronakrize je v tem smislu pomenil močan skok navzgor, a še vedno ne v pozitivno razmerje med tistimi, ki medijem zaupajo in onimi, ki jim ne zaupajo. Že po nekaj mesecih poročanja v krizi se je to zaupanje v dobršni meri stopilo.

V pogledu na lestvico vidimo, da je zaupanje v novinarje negativno -21, kar predstavlja razmerje med deležem ljudi, ki jim zaupa in ne zaupa. Mediji pa so celo na 18. od 23. mest zaupanja v institucije z negativnim razmerjem -27.

RTV Slovenija ostaja medij nadpovprečnega zaupanja. S skokom za 14 točk od junija lani je na 9. mestu med inštitucijami in organizacijami, a je zaupanje vanjo še vedno negativno (-4).

Kaj se podrobneje dogaja pri zaupanju v medije in predvsem RTV Slovenija, nam lahko razjasni vpogled v rezultate ankete na Domovini o zaupanju v medije, v kateri je sodelovalo 2.038 naših bralcev. Anketa sicer ni reprezentativna na celotno populacijo, pove nam pa veliko o tem, kakšno zaupanje posamezni mediji uživajo med podporniki vladnih strank, podporniki leve opozicije ter tistimi, ki se politično ne opredeljujejo – pri čemer je med sodelujočimi nekoliko večji delež nadpovprečno izobraženih.

Sodelujoči podporniki vladne koalicije najbolj zaupajo Domovini, Radiu Ognjišče, Požareportu in Družini. Najmanj pa Necenzurirano, POP TV, Dnevniku in Mladini.

Politično neopredeljeni sodelujoči v povprečju vse medije ocenjujejo bolj kritično od podpornikov desne ali leve politične opcije. Najbolj zaupajo PlanetuTV/Siolu, nato Financam, Domovini in Požareportu. Najmanj pa Slovenskim novicam, Dnevniku, Necenzurirano in Mladini.

Podporniki strank leve opozicije pa na prvo mesto po zaupanju postavljajo RTV Slovenija, takoj za njo pa Mladino, POP TV in Večer. Najmanj pa zaupajo Portalu+, Demokraciji, Požareportu ter Novi24TV.si

Zaupanje v medije – mediji z več zaupanja (klik za povečavo) (1 – sploh ne zaupam, 2 – bolj ne zaupam, 3 – bolj zaupam, 4- povsem zaupam)

Ter še spodnji del lestvice medijev po zaupanju:

(klik za povečavo – 1 – sploh ne zaupam, 2 – bolj ne zaupam, 3 – bolj zaupam, 4- povsem zaupam)

Sodelujoče smo prosili tudi, da izmed naštetih medijev izberejo tri, ki jih spremljajo najpogosteje. Pri podpornikih vlade so bili največkrat v izboru Nova24TV, Domovina, TV Slovenija, Siol.net in Požareport. Pri politično neopredeljenih RTV Slovenija, POP TV, Siol.net, Planet TV in Nova24TV. Največ podpornikov leve opozicije pa redno spremlja RTV Slovenija, POP TV, A Kanal, Delo in Mladino.

Pluralen ali nepluralen medijski prostor?

Sodelujoče v naši anketi pa smo povprašali še, kakšna je po njihovi oceni pluralnost slovenske medijske krajine.

Tudi pri pogledu na to so bistvene razlike glede na nazorsko, oziroma politično usmeritev. Medtem ko praktično vsi volivci vladne koalicije (96 %) slovensko medijsko krajino vidijo kot nagnjeno v levo, tako meni tudi tri četrtine neopredeljenih sodelujočih. Enako pa je prepričanih zgolj 17 % sodelujočih podpornikov levih opozicijskih strank. Večina njih slovensko medijsko krajino vidi kot uravnoteženo, slaba tretjina pa celo meni, da je nagnjena v desno.

Klik za povečavo
Polariziranost zaupanja v medije odsev polariziranosti politične scene
Zanimivo, a ne presenetljivo je, kako (ne)zaupanje ljudi v posamezne medije sledi njihovi nazorsko-politični tendenci, pač glede na prepričanje, oziroma nazorsko opredelitev bralcev samih.

Ob tem imajo podporniki ene ali druge opcije pri teh medijih bodisi visoko (ki so jim politično-nazorsko bližje), bodisi zelo nizko zaupanje (politično-nazorsko oddaljeni), medtem sta pri neopredeljenih ta ekstrema mnogo manjša, je pa zato zaupanje v medije kot celoto precej nižje.

Pri podpornikih vladne koalicije imamo tako visoko zaupanje v Domovino, Radio Ognjišče, Požareport, Družino, torej medije, ki so pri podpornikih leve koalicije povsem pri dnu po zaupanju. Ti bolj cenijo RTV Slovenija, Mladino, POP TV, Večer, ravno medije, ki pa jim podporniki vlade sploh ne zaupajo.

Zanimiv pri tem je ravno fenomen Mladine in RTV Slovenija – medija, ki uživata najvišje zaupanje pri levo usmerjenih bralcih, sta pri desno usmerjenih pri dnu – ta vzorec pa se je ponovil iz naše enake ankete, ki smo jo izvedli lani poleti. Za Mladino to ni nič posebnega, pač pa ta polarizacija pade v oči pri nacionalni RTV hiši, ki bi morala biti, oziroma zase pravi, da je, politično, oziroma nazorsko uravnotežena, oziroma pri svojem poročanju “objektivna in neodvisna” kot to raje imenujejo.

Nekajkrat smo že ponovili, a ni odveč še enkrat – za vsako odgovorno vodstvo javnega servisa bi tako polarizirajoče zaupanje moralo zbuditi alarm ter sprožiti samorefleksijo narediti z osrednjim vprašanjem, ali lahko krivdo za to res pripišemo večini Slovencev, ki so obenem tudi njihovi prisilni financerji, ali pa imajo pri enakovrednem zastopanju vseh nazorskih in političnih pogledov ter nemara tudi pri nepristranskem in profesionalnem poročanju vendarle problem. Še posebej, ker v njihovo delo ne zaupajo tudi politično neopredeljeni anketiranci.

A roko na srce, glede na dosedanja opažanja in izkušnje ni verjeti, da bi se strokovno vodstvo nacionalke glede tega kaj bistveno zasekiralo. Z veseljem bodo ugotovili, da je zaupanje v njihovo delo naraslo, kakšna pa je struktura tega zaupanja ter, da jim še vedno zaupa manj ljudi kot jim ne zaupa, pa bodo najbrž priročno spregledali, oziroma zamolčali, kot so že kdaj v preteklosti.

10 KOMENTARJI

  1. Ni kaj dodati. Novinarstvo se je znašlo na dnu, kakor tudi sodstvo in še kdo. In če pogledamo še nekaj. Poklici, ki so se znašli na dnu zaupanja, jih podpira levi politični pol. Zaključek je jasen. Levičarji so nekatere poklice in povezane institucije izrabili za svoje politične interese in ker so bili ti izrabljeni za korupcijske namene, laganje ipd., so ti poklici in institucije pristali na dnu zaupanja. Pomeni, da je politika izrabila stroko ali drugače povedano, stroka se je pustila izrabiti politiki. In to je agenda leve politične scene. Izrabiti stroko, da jim ni potrebno iskati argumentov za svoja dejanja. Saj če imaš za sabo stroko, potem tega ne rabiš.

  2. Zato pa Šarec stalno govori, da JJ posluša samo eno stroko. On bi pripeljal drugačno stroko. Kot da si lahko stroko sam prilagajaš. Komedijant bi komandiral, kakšna stroka je pravilna. Zato pa smo kjer smo, ko so Bratuškova, Cerar in Šarec sami določali stroko.

  3. Cerkev uživa torej malo zaupanja!!?? Kaj drugega kot leva medijska gonja in predsodki so lahko vzrok!??
    Odklanjati nekaj česar ne poznam je irelevantno.Če kdo, je Cerkev tista, ki sprejema in objema slehernika! Posamezni duhovniki so sicer lahko odbijajoči, a večina se jih neizmerno trudi in res pričuje za Kristusa! Imam kar dober vpogled v drobovje inštitucije in me rezultat ankete preseneča!

  4. Spraševati neverne ali zaupajo Cerkvi ni prav. Njih se Cerkev ne tiče. Nimajo ji kaj zaupati ali nezaupati, saj z njo nimajo nobenih izkušenj. To je tako, kot bi mene spraševali ali zaupam na primer trenerjem rokometne reprezentance ali kluba. Pojma nimam kaj počenjajo. Verjetno spodbujajo igralce, da mečejo žogo…Prav, dobro, narobe, kja jaz vem. In kaj vedo neverni o Cerkvi?! Jaz, kot verni, se do te inštitucije lahko opredelim.

    • Dobro ste povzeli.
      Pa ravno takozvani “levičarji” imajo toliko za povedat proti cerkvi ?!
      Oni, ki je ne poznajo, niti ne vedo zakaj sploh obstaja ..!!!
      Z opredeljevanjem le mešajo meglo …!

    • Točno tako. kdo sploh postavlja vprašanja glede zaupanja v “gasilce, duhovnike, vlado”…”Zaupanje” GLEDE ČESA ??
      KAKŠNA VPRAŠANJA SO SPLOH TO ??
      Kaj je to zaupanje v gasilce ??
      zaupanje v zdravnike, ali duhovnike ?
      Kaj odgovori sploh pomenijo ?
      Ali da zaupajo da bodo gasilci prišli če bo pri njih gorelo ali kaj ?
      To bodo vedeli ko bo gorelo !! Kako zaupajo ? Da bodo špricali z vodo ali kemikalijami ali kaj to pomeni ?
      Ali da zaupajo da bodo gasilske veselice fajn pijanka ??
      kakšne norosti !

  5. Kar se tiče zaupanja različnih skupin (podporniki vlade-neodvisni-nepodporniki vlade) se po mojem pri izrazitih odstopanjih ter polarizacijah kaže nek vzorec:
    1. Podporniki razmišljajo tako: Večina MSM je krivičnih, zlobnih, takšni so bili zadnjih 30 let. Naša mnenja bodo normalno zastopana samo na ”naših” ”underground” medijih kot so domovina/Ognjišče/Družina/Nova24/Časnik itd..
    Težava je, da tako razmišljujoči hitro pridejo do logike: ”Domovina je naredila intervju z Han-om?!? Izdajalci, komunistični medij! Isti ste kot 24ur!”
    Zato je nujno, da se ti mediji potrudijo in res poizkušajo povabiti medse tudi goste iz nasprotnega pola, saj edino pozitivni zgledi vlečejo in edino tako se spreminja srca.
    2. Neopredeljeni: ”Medijska krajina ni v redu, ker vsak ki je malce inteligenten to vidi. Ampak vseeno nas moti preveč strankarska navezava nekaterih medijev (Nova24, demokracija) samo na eno stranko, to ni pluralno.”
    Zato je pomembno, da tudi ”Janševi” mediji širijo nabor gostov – kar jim v zadnjem letu res uspeva – in dokažejo, da so zmožni širine. Če bodo vsi desni mediji s pluralizacijo striktno nadaljevali, lahko pričakujemo, da se bodo nekateri desni mediji v tej kategoriji čez eno leto povzpeli še malce višje.
    3. Levi: Oni menijo, da je ”prej bilo vse v redu.” Če sta v studiu dva leva komentatorja jih ne moti, če je razmerje 4:1 tudi ne. Rtvslo je uravnotežena, saj je Možina povsem dovolj za enakopravno zastopanost pogledov. V tej katerogiji noben konservativno-desni medij nima povprečja čez 2.0. Edina opcija, da se te ljudi prepriča s kvaliteto dela in pravo pluralnostjo. Bodo pa vedno bolj nastrojeni, ker bodo ne-njihove medije vedno pogosteje videvali v javni sferi.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime