Je Janšev očitek novinarju ARD na mestu? Kdo so hvaležni redni gostje tujih medijskih hiš iz Slovenije

Zajem slike: www.tagesschau.de

Tujih medijskih zgodb, ki dvigujejo pritisk slovenskemu predsedniku vlade in njegovim podpornikom, še kar ni konec.

Janez Janša je pred dnevi na Twitterju cenzure obtožil novinarja nemške televizije ARD, ki je nedavno s televizijsko ekipo snemal v Sloveniji. Očital mu je, da je iz prispevka izključil praktično vse, ki se niso strinjali z njegovo enostransko agendo.

Pri ARD so svojega novinarja branili, češ da je v objavi nastopil Janšev “govornik” Uroš Urbanija. Ta je v dvominutnem prispevku res dobil svojih 15 sekund za pojasnitev vladnega stališča.

Ob direktorici TV Slovenija Nataliji Gorščak in novinarju Gregorju Drnovšku pa v prispevku ni bilo novinarja Bojana Požarja, čeprav ga je novinar ARD po njegovih besedah intervjuval trideset minut ter ob tem še posebej posnel kadre. 

Nas pa je zanimalo, kateri viri iz Slovenije se sicer pojavljajo v tujih medijih, ko gre za komentiranje politične in medijske situacije v Sloveniji. Med več deset pregledanimi spletnimi objavami sta daleč najpogostejša gosta dr. Marko Milosavljević in Blaž Zgaga, pa tudi Primož Cirman in Anuška Delić ter kopica drugih novinarskih obrazov iz levo usmerjenih medijev.

Medtem ko desno-sredinsko nazorsko usmerjenih kolegov med sogovorniki tujih novinarjev v najbolj izpostavljenih člankih zadnjega leta praktično ni. 

Prispevki o pritiskih na medije s strani slovenskega predsednika vlade ter o njegovem žaljivem komuniciranju do novinarjev na Twitterju se v mednarodnih medijih kar vrstijo. Konec marca je Slovenijo obiskal tudi dunajski dopisnik nemške televizijske hiše ARD, Nikolaus Neumaier.

Ob snemanju v parlamentu in na nacionalni RTV je med drugim opravil tudi nekaj pogovorov ter posnel nekaj kadrov z različnimi novinarji ter z direktorjem Urada vlade za komuniciranje, Urošem Urbanijo.

Med novinarji, s katerimi se je Neumaier srečal, je bil tudi Bojan Požar, ki je svojo izkušnjo s pogovora in snemanja zelo podrobno opisal v prispevku Nein danke za takšno novinarstvo: cenzurirali so me, ker nisem bil dovolj “strong” proti Janši in to še priznali. Kljub več kot polurnem intervjuju se Požar namreč v končnem TV prispevku (tukaj) sploh ne pojavi.

Najprej je Požarja presenetilo, da novinar, ki živi zgolj dobre tri ure iz Ljubljane, “o slovenski medijsko-politični sceni ne ve dobesedno nič in da se mu – očitno, glede na kasneje samo razkrito politično agendo – na ljubljanske pogovore ni ljubilo niti malo pripraviti.”

Ob Požarjevih pojasnilih, da je 80 do 90 odstotkov časopisnih hiš v lasti tranzicijskih tajkunov, ki so blizu politične levice, ter da tudi POP TV in RTV uredniško nesporno obvladuje politična levica, je, kot pravi Požar, Neumaier bil videno nezadovoljen. Ob odgovoru na vprašanje, da Požar ne čuti pritiskov Janše, pa je “z mimiko pokazal vidno začudenje oziroma nezadovoljstvo.”

Zato Požarja niti ni presenetilo, ko se v končnem izdelku novinarja, 31. marca objavljenem v večernih poročilih, sploh ni pojavil.

“Da so me cenzurirali, (mi) je bilo seveda takoj jasno, ne bi pa tega mogel dokazati. Dokler mi ni uspelo pridobiti elektronskega pisma, ki ga je službeno pošiljal novinar Neumaier, v katerem eksplicitno navaja, da me, preprosto, simple like that, niso objavili zato, ker nisem bil dovolj “strong” proti Janši?! In to, pazite, televizija ARD?!,” nato razloži Požar in objavi spodnji tvit:

In prav na Požarjevo izkušnjo se je očitno naslonil slovenski predsednik vlade Janez Janša, ko je v spodnjem tvitu novinarju ARD očital cenzuro v slogu časnikov Pravde ali Der Stürmerja, slednji je bil nacistični propagandni časopis, Pravda pa uradni časopis Komunistične partije Sovjetske zveze. Janša je še dodal, da so bili iz prispevka “izključeni skoraj vsi, ki se niso strinjali z vašim enostranskim poročanjem,” in zaključil, da je to “sramota za ARD”.

V studiu ARD Dunaj so v odzivu na Janšev tvit zapisali, da je slovenski premier napadel njihovega novinarskega kolega s primerjavo s propagandnim sovražnim orodjem nacistične Nemčije. Dodali so, da je njihov prispevek vseboval stališče “Janševega govornika” Uroša Urbanije.

Danes so ob poročilu o dogodku na spletni strani oddaje Tagesschau dodali še stališče odgovornega urednika Bayerischer Rundfunka (bavarska državna radiotelevizija, ki je del skupine ARD) Christiana Nitscheja. Ta je dejal, da so obtožbe slovenskega premierja neutemeljene in zlonamerno obrekovalne. “Nesprejemljiva primerjava zgodovine je hkrati poskus diskreditacije neodvisnega novinarstva.”

Do ravnanja ARD je bil sicer na Twitterju kritičen tudi vodja službe za odnose z javnostmi na Ministrstvu za kulturo, Mitja Iršič

Vir informacij tujih medijev praktično zgolj nazorsko levo usmerjeni novinarji in profesorji

Čeprav Bojana Požarja v eter večernih poročil ARD-ja niso spustili, pa se je novinar te televizije vsaj potrudil poiskati še kakšen drug vidik medijske situacije v Sloveniji. Težko ocenimo ali so tovrstno zvedavost za razumevanje slovenske politične in medijske krajine pri svojem novinarskem delu izkazali tudi avtorji več deset člankov o “slovenskem mini Trumpu in maršalu Twitu”, ki “ogroža svobodo medijev v Sloveniji”, katere smo v minulem letu lahko zasledili v tujih medijih. Dejstvo pa je, da se tovrstna drugačna mnenja v tuji tisk, tako kot v Požarjevem primeru, niso prebila.

Pregledali smo več kot 30 prispevkov različnih spletnih medijev, od slovite objave v Politicu, do člankov v Deutsche Welle, New York Timesu, The Guardianu, Euronewsu, Economistu, Bloombergu, Der Standardu, Der Spieglu in v ostalih renomiranih tujih medijih.

V tretjini vseh pregledanih je kot vir oziroma komentar iz Slovenije nastopil profesor s FDV, dr. Marko Milosavljević. Podobno pogosto se pojavlja razvpiti Blaž Zgaga, ki v Sloveniji sicer ne piše, je pa v tujini že v prvih tednih Janševe vlade objavil nekaj prispevkov o Janševem spreminjanju Slovenije v vojaško državo, na čelu s prvim v Nacionalu zgolj dva tedna po prisegi desnosredinske vlade.

V pregledanih 30 člankih sta se po štirikrat pojavila še dva dolgoletna izrazita nasprotnika Janeza Janše, novinarka povsem obstranskega medija Oštro Anuška Delić ter pisec Necenzurirano, Primož Cirman. Nekajkrat se je pojavila tudi predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek. Tu in tam pa še serija drugih novinarjev, profesorjev ali aktivistov z leve scene, od dr. Borisa Vezjaka in dr. Vlada Miheljaka do raperja Zlatana Ćordića, ki je o kratenju svobode na področju kulture spregovoril za New York Times, do odgovorne urednice STA Barbare Štrukelj, urednika Mladine Gregorja Repovža in ostalih.

Vsi ti so predstavljali približno enako zgodbo o Sloveniji, kot je po vseh objavah v tujem tisku že dobro poznana.

Pri iskanju novinarskih imen z nekoliko drugačnimi pogledi in stališči v tujih medijih smo bili neuspešni. Med sogovorniki tujih novinarjev nismo našli niti predsednika Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevža Tomšiča, niti novinarjev, kot so Igor Pirkovič, Bojan Požar, Peter Jančič, niti profesorjev dr. Boruta Rončevića, dr. Mateja Makaroviča in drugih. Ne izključujemo možnosti, da je kateri od njih v kakšnem tujem mediju tudi dobil besedo, a ne v tistih najbolj izpostavljenih prispevkih minulih mesecev, ki smo jih lahko spremljali tudi na spletu.

S kratkim stavkom, da “Janša ne more nikogar cenzurirati”, da na osrednje medije nima “nobenega resničnega vpliva“, ter da je v Sloveniji “ta trenutek veliko dramatizacije”, se je v razvpitem članku Lili Byjer v Politicu pojavila le urednica 3. parlamentarnega programa na TV Slovenija Jadranka Rebernik, ki ji pripisujejo bolj desne poglede. A v tem članku so osrednje mesto z obtožbami o pritiskih, ki vodijo v samocenzuro, zasedle trditve “novinarjev, ki so želeli ostati anonimni”.

Zasledili smo tudi članek dr. Žige Turka v spletnem mediju Euractiv iz lanskega julija z naslovom: Iliberalna demokracija v Sloveniji? Ja in ne. Pa vendar tudi serijo komentarjev izrazitega kritika aktualne vlade in njenega predsednika Janše dr. Alema Maksutija v mediju Balkan Insight, z naslovi, kot so “Janez Janša, slovenski paranoidni maršal Twito,”, “Slovenija mora trumpovskemu voditelju reči nasvidenje” in “Janša sanja o drugem izbrisu v Sloveniji”.

Katera mnenja iz Slovenije se torej prevladujoče oziroma praktično enostransko slišijo v tujini, je bolj ali manj jasno. O tem, ali to tudi pomeni, da tuji novinarji in medijske hiše, ki zdaj serijsko objavljajo prispevke o medijsko-politični situaciji v Sloveniji, obenem celostno in poglobljeno razumejo materijo, o kateri poročajo, pa si lahko svoje mnenje ustvarite sami.

39 komentarjev

  1. To je na žalost kruta realnost naše medijske krajine, ki jo podpira 80 % režimskih medijev. Očitno so takšna navodila dobili ti tuji “novinarji” že ob napotitvi v Slovenijo, kaj posneti, koga posneti in kaj ne zajeti, če se kakšen sogovornik (g. Požar) ne obnaša z odgovori v skladu s pričakovanji. Cenzura, cenzura, cenzura…

    • Štajerka, tudi jaz tako mislim.
      Poleg tega, da imamo v Sloveniji najman 80% le Levih medijev, so problematični tudi POSAMEZNI novinarji, ki verjetno “po strani zaslužijo”, prav s tem, da ostro napadajo JJ in s tem, posredno, vso Desno opcijo.

      Zanimivo bi bilo videti, kateri račun napaja in izdatno FINANSIRA lažnivega novinarja Zgago?
      Ta je poslan “iz krogov VPLIVNIH Levih stricev in tet” v TUJINO, prav z namenom, da kot Slovenec, plete mreže z določenimi tujimi časopisi. Fajonova, ki je že mnogo let v Bruslju izhaja iz vrst novinarjev in že po delovnem mestu pozna te Evropske časopisne hiše.

      To, o OMEJEVANJU NOVINARJEV, si ni izmislila TUJINA, ampak SLOVENSKA Levica, ki ima medije v svojih rokah že od leta 1945 dalje.

      Včasih smo mislili, da vse to vodi Kučan. Sedaj pa se kaže, da je pri nas najmočnejša DINASTIJA – Čeferin.
      Kajti eden je na U sodišču, drugi v Mednarodni – FIFA in ima pod seboj Računsko sodišče in, kot razkriva Požar, tudi predsednika DZ-Zorčiča. Oče Čeferin, pa bo probono zagovarjal Ustajnike.

      Ima še kaka država v Evropi, tako dobro organizirano skupino, ki ne dovoli, da bi mirno VLADALI – Desni? Ali ni zanimivo, da USTAJNIKI se vedno dvignejo, ko zavladajo desni, sicer so pridni “kužki” v svoji kučici. Tudi Blaž Zgaga še ni kritiziral Levičarjev.

      Mislim, da imamo pravico povedati, da je bil ta NOVINAR, Neumaier – dopisnik nemške TV ARD pristranski. Kajti v Slovenijo je prišel z namenom, da še on oblati našega Predsednika vlade JJ.
      Ta novinar Neumaier, sploh ni imel namena, da bi v Sloveniji iskal RESNICO , kar se vidi, da ni hotel predvajati tega, v tem primeru Požarja, ki bi povedal, da ni tako stanje MEDIJEV, kot so ga nekateri v Bruslju prikazovali. Ali je prav, da Bruselj podpira CENZURO?

      Ali bi bilo prav, da bi to zamolčali?

  2. Boj z novinarji je brezupen.
    Je pa potreben!!!
    Novinarstvo se je samo oklicalo za 4. vejo oblasti. Nihče medijev ni pooblastil za to. Nihče medijem še ni postavil pravne okvirje, jih omejil in jim zapovedal, da svojo funkcio morajo opravljati pošteno, sice sledijo snakcije.
    Mediji so prerasli v izredno močne vplivneže družbe in kreirajo politiko izven ustaljenih pravil,ki jih poznajo ostale tri veje: zakonodajna, izvršna in sodna.
    Danes sicer mnogi privoščlivo opazujejo, kako nepošteni mediji trgajo Janšo.Toda zvedati se morajo, da zverina, ko zavoha kri postane popadljiva in se loti vsakogar, končno tudi lastnika.
    Vse več je žrtev medijskega nasilja in prav gotovo bo prišlo do tega, da bo potrebno medije ukrotiti.
    Zanesljivo ne z otročarijami kakršne nam pridigajo: sovražni govor, pravna država, človekove pravice in podobni konstrukti.
    Ne, potrebno po postaviti jasna pravila in sankcije, ki bodo preprečili norenje medijev.
    Danes nobeden politik ni več varen. Skoraj vsakega napadajo, brez resnih argumentov.
    Posledica takšnega divjanja je vse manj sposobnih in resnih ljudi v politiki.
    Poglejmo si ZDA, ko med 300 milijoni ljudi niso sposobne izvoliti močnega predsednika.
    Poglejmo si Nemčijo. Kdo bo nadomestil Angelo Merkel?
    Ne nazadnje, kaj se dogaja v Sloveniji? Ali si prestavljajo nasprotniki Janeza Janše, kako bi Slovenijo vodila Tanja Fajon, ali Luka Mesec? Še botri, ki imajo v lasti KUL lutkovno gledelišče obupujejo, ker ne najdejo primernega kandidata. To ni bil Damjan, ni bil Erjavec. Ali mislite, da bo kakšen resen kandidat šel sam v ta bordel?
    Je Kadunc primeren kandidat za vodenje vlade? Ali Petan?
    Morda Erika Žnidaršič, ali pa gobezdavi Marcel?
    Kaj bi naredil vsevedni Markeš s kompanjonom Žerdinom?
    Pa je, saj je tukaj sposobna Evgenija Carl. Ta kot po tekočem traku odstavlja ministre in funkcionarje in bi bila prav primerna za vodenje vlade in celo Evrope.
    Tudi podobna csena na tujem ni nič drugačna. V ZDA si poglejte husterično Nancy Peloci. Tudi ona je plod besnih psov, ki so raztrgali Trumpa.
    Takšni anarhiji bo potrebno narediti konec, sicer se bo družba potopila v kaos, v revolucijo in naplavila diktatorje, ki bdo naredili red in zavladali po svoje.
    Ali si res želinmo gulagov in KZ taborišč?
    Igor, kdo pa je tvoj favorit za predsednika vlade?

  3. Ko so v svetu kapitalističnega medijskega profitoljubja in nekritičnega novinarskega mesijanskega častihlepja postale pomembnejše senzacionalne, ekskluzivne, spektakularne, dražljive in spotakljive pikantne “zgodbe” od preverljive in dokazljive Resnice, od dokumentiranih in preverljivih dejstev, je bilo konec svobodnega, avtonomnega, odgovornega, etičnega, resnega, tehtnega – profesionalnega – novinarstva.
    Mediji so se koristoljubno in profitoljubno poniglavo odrekli vlogi svobodnega, neodvisnega, poštenega in objektivnega – medija/posrednika – vseh dogodkov, dogajanj, ključnih osebnosti in navideznih obstrancev v aktualni družbi in se prostovoljno prilagodili, pod-redili ter prelevili v “podporne enote” ene od vsak kratkoročno “zmagovalnih” strani na aktualnem političnem in/ali kapitalskem bojišču, pragmatično “samo-kastrirali” in podredili v prostovoljno servilne aktivistične vojščake, ovaduhe in hujskače na začasno izbrani strani aktualne fronte militaristično brezobzirne in nepopustljive agitacije in propagande.
    Uredniki in novinarji pa so kot nekdanji politično in statusno privilegirani “družbeno-politični delavci” oz. predstavniki nadzorne/kontrolne “četrte veje oblasti” začeli diletantsko igrati vloge preiskovalcev, tožilcev, sodnikov in rabljev v eni osebi, si fantazmagorično umišljati vloge nikoli izvoljenih političnih voditeljev ter ideologov, se ponujati javnosti kot multi-eksperti za ekonomijo in politologijo, za epidemije in zarot teorije, za tenoriste in teroriste, ovaduhe in prekocuhe, za eko-polutante ter eko-diverzante, itd., itn. Skratka, pod masko “četrte veje oblasti” in pod zaščito “svobode ustvarjanja” ter “javnega sporočanja mnenj”, so postali medijski uredniki in novinarji nedotakljivi kreatorji in generatorji neobvladljive polucije novičarstva, besednega, slikovnega, video onesnaževanja, v katerem nihče več ne zmore zanesljivo ločiti “zrna od plev”, resnice od laži, trdega dejstva od potvorjenega miselnega, besednega, slikovnega, video spačka, ki nima več namena – posredovati Resnico -, ampak zgolj pridobivati za lastnika profit, za poslovni interes potencialnega kupca, za politični interes volivca …
    “Svet je iz tira!”, je ugotovil že Shakespearov Hamlet.
    In aktualni svet oz. družbeni prostor in čas profitoljubnega medijskega senzacionalizma ter brezsramne politične pornografije je eden od najbolj ključnih generatorjev poraznega civilizacijskega, duhovnega, etičnega in moralnega razkroja v sodobni družbi. Pri čemer civilizacijsko, demokratično in etično nezrela ter notranje samo-uničevalno razklana Slovenija ni in ne more biti nikakršna izjema.

  4. Aktivni državljan zapisali ste veliko resnico: ”Skratka, pod masko “četrte veje oblasti” in pod zaščito “svobode ustvarjanja” ter “javnega sporočanja mnenj”, so postali medijski uredniki in novinarji nedotakljivi kreatorji in generatorji neobvladljive polucije novičarstva, besednega, slikovnega, video onesnaževanja, v katerem nihče več ne zmore zanesljivo ločiti “zrna od plev”, resnice od laži, trdega dejstva od potvorjenega miselnega, besednega, slikovnega, video spačka, ki nima več namena – posredovati Resnico -, ampak zgolj pridobivati za lastnika profit, za poslovni interes potencialnega kupca, za politični interes volivca …”
    Še vprašanje:
    Ali mislite, da je možno tako kompleksen problem rešiti z twiti in kreganji našega PV z podeželskimi tujimi novinarji.
    Ali ne menite , da bi naš OV svoj dragoceni čas raje koristneje uporabil za postopno korak po korakov nakopičenih problemov za spremembo levičarskega povsem neučinkovitega zbirokratiziranega sistema upravljanj države ?
    Namesto, da se je takoj netaktno in neposredno zapletel v boj z navidezno domačo novinarsko srenjo, ki pa ima močno zaslombo v ” svetu demokratičnega novinarstva” ker očitno deluje po enakem modelu kot ste ga briljantno opisali zgoraj.

    • Peter zelo vas motijo Twiti – JJ.
      Nacionalke, ki jo vsi plačujemo, pa nič ne problematizirate.
      Ali je VLOGA RTV – da pomaga na volitvah Levici. In če slučajno občasno zavlada Desnica, jo Levi mediji, skupaj z RTV, “prav napadalno – trgajo”. Da bi bili uspešnejši izvažajo svoje LAŽI še v tujino.

      In vi ste prepričani, da lahko NOVINARJI neomejeno zavajajo javnost in svobodno “medijsko morijo”?

      Kaj bi vi naredil, če bi bili PV, ko bi vas drugi neupravičeno napadali? Roko v ogenj dam, da ne bi bili tiho.

  5. Premier Janša je v začetku maja 2020 objavil zapis VOJNA Z MEDIJI. Tam navaja, da je včasih tudi sam delil mnenje, da se vojne z mediji ne da dobiti. Po pogovoru s Kohlom in po zgledu predsednika Trumpa pa je mnenje spremenil. Sedaj že eno leto bije silno vojno z domačimi in tujimi mediji. Uspeh našega bojevnika je zavidljiv.

    • Ja razburkal je celo Evropo in lažnivcem povedal da lažejo,kar je prav.Take lažnive Evrkpe ne rabimo.In povedal je Evropi,da smo v Sloveniji Slovenci enakopraven narod,kateri ne bo pokleknil,dokler bo on predsednik.Prav jim je povedal,da nismo nikomur nič dolžni,da bi se morali komu klanjati,da hočemo samo resnico,pravico in postenje,ne pa laži in zavajanj.Zakaj ne pridejo pošteni novinarji v Slovenijo?So to aktivisti,da bi sesuli državo?Tu vzadaj krepko smrdi.Sicer pa g.Janša dobro ve,kaj dela pa se strinjate z njim ali ne.Če ne dobi te bitke ne rabimo biti v tej družbi.Lp

    • ja, uspeh PV g. Janše je zavidljiv. Pa ne zaradi tvitov, zaradi dela za ljudi in državo. MSM so vse zreducirali na tvite. Tudi tviti pa so sijajni, ali kdo napiše boljše ? Seveda za normalne ljudi….G. Janša je tvital že precej prej kot se je pojavil Trump.
      Pošten človek se bori z lažmi, pezde pa je tiho. In seveda pljuva po pogumnem in pametnem…

  6. Kraševka če mene vprašate vojne z mediji ne bi niti začel vsaj ne na odprtem in na njihovem medijskem bojišču, kjer so najmočnejši.
    Tudi če sem senca JJ-evih strateških sposobnosti, takih osnovnošolskih napak ne bi delal.
    Zanimivo je to, da je v takih vojnah že bil in jih je tudi izgubil vendar ga nič ne izuči, žal.
    Nenazadnje tako kot vsi plačujemo RTV vsi plačujemo tudi vlado JJ in njegovo vlado, ki jo sestavlja poleg kabineta še 11 uradov in služb z skupno 835 zaposlenih in imamo tako kot to zahtevamo od RTV glede objektivnega poročanja, od teh 835 ljudi pravico zahtevati da za predsednika vlade programsko in strateško pripravijo za PV kaj več kot nesmiselne twite mar ne.. Si morda lahko predstavljate kakšne prihodke bi sposoben podjetnik v korist sebe pa tudi države ustvarjal z 835 visoko izobraženimi ljudmi. Najbrž ne ker vam tako daleč ne nese.

  7. Odgovora g. Petru:
    – “Ali mislite, da je možno tako kompleksen problem rešiti z twiti in kreganji našega PV z podeželskimi tujimi novinarji?”
    Sam tega ne mislim in tudi ne odobravam “čivkanja” kogar koli, kot da bi bilo to lahko hitri in površni nadomestek za spoštljivo in tehtno razpravo o dejstvih in z argumenti.
    A povsem razumem politika in državnika, ki tri desetletja, ne glede na to, ali je v opoziciji, ali na oblasti, doživlja nenehoma stopnjevane in agit-propovsko centralistično izumljene ter “tarčno” usmerjane medijske kritike, ovadbe, sovražna potvarjanja resnice in hujskanja s strani vedno istih medijskih hiš in vedno istih medijskih “spin doktorjev”, “političnih analitikov”, “raziskovalnih novinarjev” in drugih podobnih “dreserjev javnega mnenja”.
    Teh aktivistično popadljivih in politično pristran(kar)skih medijskih sledilcev prvaka največje opozicijske stranke in občasno najvišjega izvoljenega predstavnika izvršne veje oblasti nikoli niso zanimale globlje vsebine in sporočila političnih esejev, govorov, pisem in poslanic tega strateško dolgoročno osveščenega in usmerjenega državnika in strankarskega politika. Pogosto so jih nevljudno spregledali, komaj kdaj lapidarno omenili, največkrat zavestno zamolčali. (Tako, npr., tudi zadnjo priložnostno velikonočno poslanico predsednika Vlade RS, ki so jo “osrednji” mediji povzeli v najboljšem primeru z enim subjektivno in svojevoljno izbranim, obskurnim in vsepovednim/ničpovednim “dolžnostnim” navedkom.)
    Samooklicani medijski “psi čuvaji neštetih čednosti v dolini šentflorjanski” pa so nemudoma objavili vsak izzivalni “čivk” prvaka opozicije in/ali predsednika vlade, kar je strateško in analitično razmišljujoči politik seveda pragmatično in taktično upošteval pri svojem komuniciranju z javnostjo. Z določenimi “čivki” je edino lahko neposredno dosegel svoje zveste sledilce, z najbolj provokativnimi pa mu je uspelo nagovoriti preko njemu sovražnih množičnih medijev tudi bistveno večji krog domače in tuje politične javnosti. In za iskrim ter svobodnim konjem se pač običajno kadi!
    Spraševati se torej o tem, kdo je bolj odgovoren/kriv za politikovo/premierovo dražljivo in vznemirljivo, včasih tudi komaj dostojno “čivkanje”, – ali do protagonista vztrajno sovražni mediji, ali do medijev upravičeno nezaupljivi in vse bolj sovražni politik – je torej nekaj podobnega nikoli končani zgodbi “o kuri in jajcu”.
    Slej ko prej pa v dovolj svobodni, sproščeni, duhovno razviti in prosvetljeni demokratični družbi vsakdo odgovarja sam za izrečeno oz. zapisano in objavljeno, še posebej, kadar je to trajno ohranjeno v “digitalnih oblakih” in na digitalnih spominskih karticah. Politik odgovarja za izrečeno in objavljeno še posebej in vsakokrat, ko se ponovno bori na demokratičnih volitvah za zaupanje in podporo volivcev.
    – “Ali ne menite , da bi naš OV svoj dragoceni čas raje koristneje uporabil za postopno korak po korakov nakopičenih problemov za spremembo levičarskega povsem neučinkovitega zbirokratiziranega sistema upravljanj države?”
    Nisem v koži predsednika Vlade RS, hvala Bogu. Zato si tudi ne bom drznil ugibati, kaj bi moral delati prej in kaj pozneje ter kaj bi moral storiti takrat, kadar mu “duša” ne da miru, da pošlje “čivk” med zveste sledilce in popadljive “čuvaje šentflorjanskih čednosti”.
    Vsekakor pa so “čivki” premiera Vlade RS in prvaka najmočnejše parlamentarne stranke pomenljiv znak njegove shizofrene medijske moči in nemoči, njegovega medijskega vpliva in odbojne gluhote. A so tudi signifikantni znak aktualne profesionalno invalidne medijske krajine, novinarske profesionalnosti in ne-profesionalnosti, etike in ne-etike, kulture in ne-kulture.
    Vsekakor vredna tema za tehtno razpravo na ravni univerz, SAZU, profesionalnih cehovskih organizacij in združenj ter “ljubiteljskih” zvestih spremljevalcev medijev in nenamernih medijskih odvisnežev.

    • Aktiven državljan, zelo dobro ste povedali.
      Tarčno usmerjene MEDIJSKE KRITIKE so res, vse prej, kot poštene. Profesionalne pa prav gotovo niso.

      Žalostno je to, da se tega poslužujeje tudi nacionalka, ter TOŽILCI in SODNIKI.
      Vedeti moramo, da so tožilci “skropucali več 100 strani namišljenih OVADB. Sodniki so JJ obsodili in ga spravili v ZAPOR. Šele Višje sodišče je to razveljavilo.

      Toda prej so mesece in mesece na RTV vrteli, kako JJ hodi na sodišče in vse to snemali, da je gledal CELI SVET. Nobenemu sodniku in tožilcu se ni skrivil las, zaradi KONSTRIKTA PATRIJA.
      Peter pa nenehno problematizira ČIVKE. Vsaka stvar zakaj, ima zato. Če bi bili mediji NEPRISTRANSKI, ne bi imel JJ, tako veliko potrebo po čivkih.
      Iskati moramo izvor vsega, kot ste napisali :”Ali je bilo prej jajce, ali kokoš” ?

      Zakaj je sedaj vabljen na sodišče za izrečeno besedo PRESTITUTKE.
      Če pogledamo v slovar tujk, je PRES-BIRO, je časopisna obveščevalna družba. Vsekakor je pres, kot nekateri REPORTER, ki obvešča. In to delata tudi ti dve novinarki, ki sedaj tožijo JJ.
      TITULA, je častni naslov, naslavljanje. Lahko bi bila Prestututka tudi skovanka, za POROČANJE in NASAVLJANJE.
      Sedaj ga bodo sodili kaj je mislil, ker to kar je rekel ni nič pod čast.

      Tožilci zadnje čase presojajo, kaj je kdo mislil. Če kdo upije: “Ubi Janšo”, so tožilci presodili, da niso mislili tega, kar so rekli.

      Kako pa vedo, kaj je mislil JJ, z besedo PRES-TITUTKE? Saj te novinarke res poročajo, kar tudi pove beseda PRES.

  8. Sveti angel, varuh moj,
    ohrani vlado še nocoj!
    Stoj ji noč in dan ob strani,
    pred opozicijo jo brani!
    Prav prisrčno prosim te,
    zdravja zame in za vse,
    varuj moje Domovinčke,
    te prisrčne petelinčke,
    da ne zmanjka jim navdiha,
    kadar dzi nu le udriha,
    kadar Igor se ponavlja,
    nam čez Janeza zabavlja,
    skratka, hudega nas brani,
    to te prosimo tu zbrani.Amen.

  9. Najbolj glasnim gornjim levičaskim komentatorjem seveda ne pride na misel, da se je Janša prisiljen zatekati k tviterju, da sploh lahko kaj sporoči nesrečni Sloveniji, saj nima dostopa do glavnih množičnih medijev.

    Če ga pa že intervjuvajo, pa njegove nastope sramotno motijo.

    S tviterjem doseže, da ga berejo vsi, tisti,ki ga spoštujejo in oni, ki se ga bojijo in ki bi ga v okviru demokracije, kakor si jo predstavljajo, utopili v žlici vode.

    Janša pa zmaguje ter vlada in to bo še počel.

  10. Če je vse dovoljeno, in očitno je, ter se želi Janšo na vsak način utišati, ima JJ ne samo prav, temveč tudi dolžnost, da spregovori. Bolj kot ga želijo utišati in oblatiti, bilj pomembno je, da ne popusti tem grožnjam in pritiskom in spregovori resnico. Ponavljam, JJ ima prav.

Komentiraj