Kaj »fašisti« in »komunisti« zmotno mislijo drug o drugem in zakaj ne bi raje protestirali za skupno stvar

Slovenci so ponovno na ulici, kar je pohvalno. Manj pohvalno pa je, da tam (ponovno) niso iz pravih razlogov ter predvsem ne iz pravih strasti. Sobotni izbruhi primitivnega sovraštva ob srečanju na Kotnikovi kažejo, da bi se brez policijskega varstva prej pobili med seboj, kot vzpostavili človeka dostojen dialog med drugače mislečimi.

Kako je mogoče, da se skupini sodržavljanov, ki malo pred tem s pesmijo na ustih »hrepene dočakat dan, ko prepir iz sveta bo pregnan,« ob srečanju prelevita v besno množico nerazsodnih agresivnežev, ki se obmetavajo z najhujšimi zmerljivkami?!?

Posredi je lahko le velika zaslepljenost.

Kako je mogoče, da se skupini sodržavljanov, ki malo pred tem s pesmijo na ustih »hrepene dočakat dan, ko prepir iz sveta bo pregnan,« ob srečanju prelevita v besno množico nerazsodnih agresivnežev, ki se obmetavajo z najbolj podlimi zmerljivkami?!?

Kaj jim ni jasno?!

Odmislimo anarhistično-nacionalistični skrajni manjšini v prvih vrstah obeh shodov in se vprašajmo, kako smo prišli tako daleč, da kobajagi levi intelektualci tvitajo o dveh Slovenijah; strpni ljubljanski in nestrpni »oni drugi tam okrog«? Da prijetna gospa, ki v kamero umirjeno razlaga svoje mnenje, hkrati v rokah drži napis: »ovce SDS,NSi in SLS – vsi rasisti, vsi fašisti«?!?

Obenem pa delovni ljudje odprtega srca pisatelje in kulturnike drugačnih nazorov zmerjajo z »murglskimi hlapci« in  »Kučanovimi plačanci?!?«

Kdo zastruplja narod s takšnim slepim sovraštvom?

Preden poiščemo odgovor na to vprašanje, razčistimo par zmot.

Česa ne razumejo?!

Domoljubne Slovence, podeželane, obtoževati sovraštva in nestrpnosti je sprevrženo in smešno. Če kje, se prav na podeželju še ohranjajo pristni odnosi solidarnosti, gostoljubnosti in medsebojne pomoči, ki so po mestih že zdavnaj izumrli. Vrata dobrih ljudi s podeželja so vedno odprta, pa če gre za znanca ali popolnega tujca, medtem ko se v mestih po imenih ne poznajo niti najbližji sosedje.

A to še ne pomeni, da tam živijo kaj slabši ljudje. Le navade so druge, duh pa ostala odprt in sprejemajoč. Le izraža se drugače in do drugih družbenih skupin.

Tako kot nostalgično sanjarjenje o komunistični utopiji, ki je že zdavnaj propadla in je nikoli več ne bo, človeka ne naredi nič slabšega, mogoče zgolj naivnega.

Zaradi tega je povsem skregano z zdravo pametjo, da se ljudje istega naroda obkladajo z zmerljivkami zgolj zato, ker eni izražajo upravičene pomisleke pred nenadzorovanim navalom prišlekov drugačne kulture in navad, drugi pa bi v dobronamernem idealizmu odprli vrata vsem in vsakomur, ne glede na njihove namene in posledice za družbeni ustroj.

Mar res ne moremo dojeti, da je bistvo strpnosti prav s spoštovanju prepričanja nekoga drugega, predvsem ko ga ne razumemo in se z njim ne strinjamo?! A res nismo sposobni reči: »stari, ne strinjam se s teboj, a bom do smrti branil pravico, ga greva skupaj na pivo!«

Na koncu ima vedno nekdo kaj od tega

To narodovo sovraštvo se še vedno razpihuje, ker koristi nekaterim vplivnim združbam v tej državi.

Največ pa profitirajo od politike osamosvojeni interesni lobiji tovarišijskega kapitalizma, ki v senci ljudskih bojev za oslovo senco mirno plenijo po skupnem ljudskem premoženju.

Najprej  kalkulantom na politični levici, ki jim demoniziranje Janeza Janše omogoča serijske volilne zmage, ne glede na nesposobnost lastnega političnega establišmenta. Nato politikom na desni, ki jim vera v svet murgeljskih zarot najlažje zagotavlja 20+ odstotkov volilne podpore.

Največ pa profitirajo od politike osamosvojeni interesni lobiji tovarišijskega kapitalizma, ki v senci ljudskih bojev za oslovo senco mirno plenijo po skupnem narodovem premoženju.

In prav proti tem bi se moral povezati protestniški naboj sprtih strani. Ne glede na povsem različna ideološka izhodišča bi jih združil boj za skupno stvar; za tiso, kar kot državljanom Slovenije pripada njim, ne pa eliti novega razreda, ki parazitira na obeh krilih narodovih pljuč.

Utopično? Popolnoma. A edino vseslovenska ljudska vstaja iz teh zgibov bi Slovenijo lahko resnično spremenila.

2 komentarja

  1. V bistvu razumem g.Čakša. Ja, krasno, idealizirano, tako bi bilo prav in bi Rdečekriminalnemu zmaju z imenom Kučanova paradržava Slovenistan skupaj odbijemo vseh sedem glav.
    Pol pa se mi vse ustavi.
    Pride vprašanje :”Kako”?
    In se mi spet ustavi. In mi reče , da ni okna, sda ni vrat, ni možnosti.
    ZAKAJ!
    Konkretno predstava na Kotnikovi in sicer :
    Recimo jim Rdeči, cela paleta jih je bilo, pa Črni, pa Maskirani, oni z Nagobčniki, oni z morilsko marelo, oni z bukovimi palicami, recimo jim nevlade organizacije, itd njih vidim kot ideološko in siceršnje ORODJE onih, ki jih kličem komunisti, kučan na čelu in oni, ki so se pokazali z njim. Oboji so načrtovali in prišli skupaj, tulijo v isti rok in imajo isti cilj.

    Drugi, miroljubni, z zastavami, z transparenti obtožb proti krivičnemu sistemu Kučanove paradržave pa so iskalci izhoda iz suženjstva, podrejenosti, drugoklasnosti, ki jim ga povzročajo oni prvi, ki so uporabili Rdeče in Črne maske lkot orodje.

    Oni, ki so Orodje imajo druge cilje od Miroljubnih.
    Od tu naprej, g.Čakš, napiše še en članek, prosim.

Komentiraj