Protesta v Ljubljani: ne gre za migrante, ampak za sovraštvo med Slovenci (video)

Tadeja Kreč
9

Danes sta v Ljubljani potekala protesta v podporo in proti migrantom.

Žalitve in medsebojno zmerjanje skupin ob srečanju na Kotnikovi ulici pričajo o tem, da največje sovraštvo in nestrpnost obstaja predvsem med Slovenci samimi. 

Pomešali smo se med protestnike na obeh straneh, si ogledali ikonografijo, poslušali njihove izjave in jih v videu povprašali, kako bi oni pristopili k reševanju migrantskega problema.

Shod za strpnost do migrantov (in nestrpnost do rojakov)

IMAG2157

Pred stavbo samskega doma na Kotnikovi ulici so se okoli 14. ure zbrali podporniki migrantov.

Zbralo se je več kot tisoč ljudi, ki so z rdečimi zastavami, transparenti, petjem, kričanjem izražali dobrodošlico beguncem, nasprotovali oviram na meji, rasizmu, kapitalizmu in fašizmu.

IMAG2152

IMAG2147

 

 

 

 

Z govori so poudarjali, da nasprotujejo neenakosti in neenakopravnosti, pozivali k boju
za demokratični socializem, emancipacijo žensk in ob tem v slovenskem, angleškem in arabskem jeziku izražali podporo in dobrodošlico beguncem.

Obenem pa glasno izražali svoje sovraštvo do vseh domoljubnih, desnih in drugače mislečih.

Poti vladni politiki, ekonomskim migrantom, teroristom in posiljevalcem

IMAG2178

Uro kasneje se je na Trgu republike zbrala druga skupina, okoli 600 ljudi, ki je izražala svoje nasprotovanje migrantom. S slovenskimi zastavami, karantanskim panterjem in transparenti so se v spremstvu policije odpravili do samskega doma, kjer sta se skupini soočili.

IMAG2179

IMAG2180

 

 

 

 

Srečanje na Kotnikovi

Množici sta kričali druga na drugo. Na eni strani so se slišale slovenske pesmi in gesla kot so Cerar odstop, Pejte domov, Za slovenijo, Kdor ne skače ni Slovenc itd. Na drugi strani so vpili No pasaran, Antifašisti smo, Say it loud, say it clear, refugees are welcome here!, Kok vam plača SDS itd.

Izgrede je preprečila policija, ki je med obema skupinama postavila živi zid.

Udeležence shodov smo vprašali …

Na udeležence obeh shodov smo se obrnili z vprašanji, zakaj so prišli na shod, kam bi sami namestili migrante in ali bi jih morda vzeli tudi na svoj dom.

Udeleženci Shoda za strpnost so nam zaupali, da se borijo za pravice migrantov in hkrati nasprotujejo fašizmu. Podpirajo ljudi, ki se zavzemajo za enakopravnost, enakost, naklonjenost svobodnemu gibanju ljudi, so proti ustrahovanju ljudi, nekateri bi begunce sprejeli tudi na svoj dom.

V pogovorih z udeleženci drugega shoda, ki se je začel na Trgu republike, pa smo ugotovili, da pravzaprav ne nasprotujejo sprejemu beguncev iz vojnih območij, imajo tudi ideje, kako bi jih integrirali. Opozarjali pa so na različnost kulture prihajajočih, slabe izkušnje (terorizem, posilstva, nasilje, kriminal), ki jih imajo z mnogimi migranti v državah, ki so že sprejele množice prebežnikov in opozorili na to, da se begunec ustavi v prvi varni državi na svoji poti.

Obe skupini sta se strinjali, da je potrebno sprejeti begunce, ki resnično bežijo pred vojno.

Ni problem sovraštvo do migrantov in manjšin, ampak med Slovenci samimi

Današnja shoda sta nazoren pokazatelj, da domnevna nestrpnost do migrantov ali manjšin v Sloveniji ni takšen problem kot zagrizeno sovraštvo med slovenskimi državljani samimi.
IMAG2164

Tisti za begunce so v besedah nasprotovali sovraštvu in fašizmu, a hkrati mahali s plakati, ki so izražali sovraštvo do svojih rojakov. Pozivali so k aktivnemu boju, a ne toliko za begunce, kot proti kapitalizmu, Janši, zadrtim domoljubom.

Na strani proti je bilo vzdušje bolj umirjeno, v ospredju pa domoljubne pesmi in gesla. Kljub temu je bilo slišati kletvice čez levičarje, dvignjene sredince ter glasno izražanje nezadovoljstva nad vlado.

Zaskrbljujoče je, da bi brez policijskega kordona med obema skupinama protestnikov zagotovo prišlo do fizičnega nasilja, v katerem bi najbrž tekla tudi kri.

Tako se zdi, da je migrantska problematika zgolj še en izgovor za sproščanje narodovih frustracij okoli nikoli razčiščenih razmer polpretekle zgodovine in predstav, kakšno Slovenijo si danes želimo.

9 KOMENTARJI

  1. Čestitke novinarki Tadeji Kreč, ki je šla na teren in prikazala obe strani. Strinjam se s komentarjem uredništva, da je situacija napeta in da moramo ohraniti mirne živce. Je pa težko, ker je stran, ki se sedaj predstavlja za humanitarno in napredno v preteklosti zelo slabšalno in poniževalno komunicirala ter tretirala sodržavljane drugačne politične usmeritve. Mislim, da je v tem največja zamera. Ljudje se preprosto počutijo opeharjene, ponižane in prevarane, če se neka stran prikazuje za humanitarno hkrati pa maha s simboli režima, ki je velikemu delu prebivalstva v polpretekli zgodovini hudo teptal človeške pravice. Hkrati ta stran te ljudi še vedno zaničuje – primer sovražnega govora proti desničarjem ali katolikom.

  2. Kako lep ideološko uravnotežen prispevek tam, kjer ni kaj uravnoteževati, saj se že z marsa vidi, da imajo to pot levičarji prav. Te ljudje so sedaj tukaj in treba jih je nekje nastanit, mi jih ne morem zapreti v koncentracijska taborišča kot je bilo to še možno v časih, ko je presvitli škof Rožman po Sloveniji daroval maše. Tudi mi ni jasno, kako desničarji ne dojamejo, da so povojni poboji in sovraštvo do migrantov samo dve lici istega obraza? Ali vam ni jasno, da v globalizirani, pluralni družbi z nizko rodnostjo in velikim priseljevanjem sami postajate ogrožena manjšina in si boste še kako želeli strpnosti drugih?

  3. Ne drži, da gre za sovraštvo med Slovenci. Mislim,da se prav nič ne sovražimo. Gre zgolj zato, da obsojamo poboje ljudi,od otrok do starih, ki jim ni bila dokazana nikakršna krivda,zato, da je režim l 45 pokradel lastnino,ki še zdaj ni vrnjena,in da se ta kraja s tajkuni nadaljuje, krize še kar ni konec,plače so nizke,pokojnine bedne, 100.000 ljudi je brez služb. Gre za to, da se bojimo, da bo slovenska beseda in kultura izginila. Sicer pa jaz osebno niti med desničarji, niti med neposvečenimi levičarji ( beri: tajkuni in njihovimi podporniki ) nisem zasledila nobenega sovraštva. ( Sama se sicer prištevam med zmerno sredino.)

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime