Janšizma ni. Ker ne obstaja

Tino Mamić
Vir foto: twitter
Beseda janšizem je izmišljena. Ni samo izmišljena beseda, izmišljen je tudi njen pomen. Janšizem namreč sploh ne obstaja. Janšizem je kot jeti. Veliko se o njem govori, videl pa ga ni še nihče, iz enega samega preprostega razloga: ker ne obstaja.


Zvočni posnetek komentarja Tina Mamića najdete na koncu članka.


Človeštvo ima več pojmov kot besed. Če pomislimo samo, da imajo eskimi več deset izrazov za odtenke bele barve. Zato je absurdno, da uporabljamo besedo, ki ne pomeni nič. Gre za inovacijo, ki je ni poznal niti mojster politični propagande in laži, Joseph Goebels.


Izmi kot besede


Ko neki besedi dodamo končnico IZEM, to storimo zaradi različnih razlogov. Bushizem je nastal zaradi banalno komičnih besed in fraz, ki jih je uporabljal ameriški predsednik George Bush. Bushizem je torej besedna fraza v rahlo posmehljivem kontekstu. Pri nas včasih uporabljamo izraz šarcizem, saj je tudi nekdanji premier Šarec unikatno uporabljal in si izmišljal določene prispodobe – recimo o ražnju in zajcu v gozdu.

Janševo izrazoslovje ni unikatno in ne puhlo, s tem se strinjajo verjetno tudi njegovi najhujši sovražniki.

Izmi kot negativni pojavi


Druga in bolj pogosta tvorba nove besede s končnico IZEM je bolj negativna. Stalinizem je nastal, ker je sovjetski diktator socializem tako spremenil in predrugačil, da se prepoznavno loči od socializma in/ali komunizma, ki je nastal leta 1917. Likvidacije so namreč pod Stalinom postale množične, izjemno brutalne in niso imele več pravega vzroka, razen širjenja strahu.

Stalinisti so komunisti, ki so začeli brez razloga zapirati in pobijati komuniste. Jugoslovanski diktator Josip Broz Tito se je tudi posluževal podobnih prijemov. A Tito ni bil prvi. Zato so poboji stotisočev vseh starosti leta 1945 po koncu vojne, dachavski procesi in Goli otok pojav v okviru stalinizma, ne pa titoizma. Stalin je bil namreč že pred Titom, slednji ga je samo posnemal. Kopiral.

Differentia specifica


Izraz differentia specifica je tujka za posebno razliko. Za temeljno značilnost neke stvari. Stvar, pri kateri najdemo to posebno razliko, lahko poimenujemo s svojo besedo. Stvar, ki ni različna od drugih, pač nima svoje besede. Če imajo v mestu vsi semaforji podoben izgled, pač nimajo vsak svojega imena. Ni namreč potrebe, da bi dve enaki stvari poimenovali z dvema različnima besedama.

Definicije janšizma sploh nimamo. Imamo sicer takoimenovano definicijo, ki se širi po spletu, a je šaljivo žaljive vsebine (kot stari dobri predosamosvojitveni štosi v Mladini) in je izrazito politično opredeljena. Kdor trdi drugače, to verjetno počne zaradi ne ravno visokega inteligenčnega kvocienta ali pa ker ni imel še nikoli v rokah enciklopedije.

Janša ni unikum


Tudi če bi verjeli v vse teorije zarote o premierju Janezu Janši, recimo, da je izvršil vojaški udar, pa iz njegovega delovanja ne moremo narediti besede. Kot politik se namreč ne obnaša tako unikatno, da bi temu obnašanju morali dati besedo. Janša ni naredil še ničesar takega, kar pred njim ne bi naredil že kak drug politik.

Zato za njegove poteze vse besede že imamo. Oster, odločen, nepopustljiv, desničarski, komunistični ... Malo morje besed lahko uporabimo, pa najsi bodo resnične ali ne, ne moremo pa neobstoječemu pojavu dati nove besede. Celo za Donalda Trumpa, ki je bistveno bolj poseben kot politik, kritiki ne uporabljajo izraza trumpizem. Ni namreč potrebe, saj gre samo za kombinacijo lastnosti v enem politiku.

Pa še ena velika težava je. Pojav s končnico IZEM, ki označuje politično gibanje, mora imeti večjo skupino izvajalcev. Akterjev. Politika enega človeka sama po sebi ni pojav, tudi če ima še tako veliko skupino privržencev.
Tudi politkolesarji imajo zelo malo skupnih lastnosti. Edina skupna točka je, da nasprotujejo Janši.

Nadzorovani izum


Slovenski novinarji, ki so izumili in razširili besedo brez pomena janšizem, so seveda dobro vedeli, kaj delajo. Resda ne gre za kako intelektualno domislico, gre pa za zelo uspešno pritlehno politično akcijo.

Poziv »Smrt Janši« se sliši brutalno in agresivno. Ni treba imeti veliko v glavi, da človek ugotovi v tem tudi protiustavnost, kaj šele protizakonitost.

Zato so novinarji z mesijanskim kompleksom »razsvetljevanja« neumnih »ljudskih množic« svojo željo po uničenju politika Janeza Janše preimenovali. »Smrt janšizmu«. In nekateri preračunljivi intelektualci celo skušajo najti argumente, da je želja po smrti nekega političnega »pojava« legitimno in demokratično dejanje. Da tako geslo ni primitivno, si tudi noben levičarski intelektualec ne upa izreči, saj bi to pokazalo njegov intelektualni nivo. Zato rečejo, da gre za svobodo govora.

Antijanšizem


Zanimivo pa je, da janšizem kot pojem ne obstaja, obstaja pa pojav antijanšizem. Je namreč unikaten tudi v svetovnem merilu. Ne poznam namreč primera, da bi na volitvah zmagala koalicija strank, katerih edina točka programa bi bila nasprotovanje enemu političnemu nasprotniku.

V Sloveniji imamo namreč skupino zmagovite koalicije strank, katerih glavna predvolilna obljuba je bila, da ne bodo šli v vlado z Janezom Janšo. To pa je differentia specifica, posebej, ker je za normalne demokracije povsem neverjetna.

Tudi ko pogledamo politkolesarje, kot hudomušno imenujemo skrajno levičarske demonstrante na kolesih v času epidemije, vidimo, da imajo zelo malo skupnih lastnosti. Edina skupna točka je, da nasprotujejo Janši.

Sliši se smešno. Ampak v resnici obstaja Antijanšizem, janšizem pa ne.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Mojca Šetinc Pašek z udarnim poročilom o financiranju stranke SDS. Bo komisijo v nadaljevanju sploh še vodila?
  • 07. 11. 2023
Odmev tedna: Bitka praznikov
  • 05. 04. 2024
Janša očita Logarju, da hoče iz stranke odpeljati kapital, za katerega je SDS veliko žrtvovala
  • 28. 12. 2023

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja