Janša, jahta, golf, zaslužkarji v zdravstvu, neonacisti in ostalo, s čimer preusmerjajo vašo pozornost

POSLUŠAJ ČLANEK
Gospodarska rast je boljša od pričakovane in bo že letos dosegla predkrizno raven. Zaostritev PCT pogoja, ki ga na splošno podpira skoraj 60 % Slovencev, je izrazito pospešila cepljenje proti bolezni COVID-19. Minister Logar je nagovoril Evropski parlament, predsednik Pahor forum skupine G20 o medkulturnem in medverskem dialogu, premier Janša pa je na 30. ekonomskem forumu na Poljskem prejel nagrado Osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope.

Te in podobne vesti ste morda slišali prvič, saj niso v osrednjem fokusu dominantnih medijev. Če se morda komu zdijo manj pomembne od več let starih fotografij druženja Janeza Janše z dobavitelji v zdravstvu ali objavljanja stališč nasprotnikov PCT pogoja, pa nedvomno niso od vesti, ki je Slovenijo udarila iz ESČP in bi morala biti osrednja tema iztekajočega se tedna. 

In mnogi so prepričani, da bi tudi bila, če krivec zanjo ne bi bila trenutno medijsko omiljena Alenka Bratušek, temveč kakšen politik z desne, po možnosti Janez Janša. 

A politika je igra zavajanja, laganja, preusmerjanja pozornosti od tem, ki ti škodujejo, k tistim, ki škodujejo tvojim nasprotnikom, oziroma koristijo tebi samemu. Ko gre za politično levico, v Sloveniji ta igra poteka v spregi z osrednjimi mediji. 

Udarna vest iz Strasbourga, zaradi katere se je skrila Alenka Bratušek


Glavna zgodba tedna, ki pa je v osrednjih medijih povsem postranska in "nadomeščena" z drugimi (recimo Janševimi golf partnerji) je uspeh tožnikov - razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice bank v Sloveniji na Evropskem sodišču za človekove pravice.

ESČP je ugotovilo, da jim je bila ob razlastitvi kršena pravica do sodnega varstva ter do mirnega uživanja svojega premoženja.

Zgodba je izjemno obremenjujoča za političarko, ki je takrat vodila vlado RS ter kasneje večkrat javno zagovarjala razlastitev, češ da je bila nujna (Odmevi 2015) ter pravilna, kar je ponovno zatrdila leta 2016, ko je ESČP presodilo, da izbris podrejencev v EU ni nezakonit, mora pa biti sorazmeren.

Po sredini odločitvi ESČP se je Alenka Bratušek za nekaj časa, dokler stvar ne mine, potuhnila, kaj pretirano pa je niso iskali niti mediji.

Poseben uspeh slovenskega neodvisnega družbenokritičnega novinarstva je bilo poročanje v osrednjem dnevniku nacionalne televizije, kjer v nekajminutnemu prispevku takratne predsednice vlade Bratuškove niso omenili niti z besedo. Podoben primer je recimo tudi članek v Žurnalu24 z naslovom Evropsko sodišče udarilo po Sloveniji.

Kaj šele, da bi v osrednjih medijih od še vedno aktivne političarke Alenke Bratušek terjal odgovornost.

https://twitter.com/MitjaIrsic/status/1438156639719284738

Janša igra golf in križari z največjimi zaslužkarji v zdravstvu. Ki zaslužijo največ, ko je Janša v opoziciji


Zajem slike: 24ur.com


Glavna t.i. cover up zgodba za Alenkine težave z razlaščenci ter vestmi o visoki gospodarski rasti, ki gredo na vladni mlin, je bilo druženje Janeza Janše z "velikima profiterjema zdravstvenega sistema", lobistom Božom Dimnikom in dobaviteljem medicinske opreme Andrejem Marčičem.

Zgodba je sama po sebi z novinarskega vidika zanimiva, vendar v osrednjih medijih predstavljena izrazito enostransko, deplasirano in z jasnim narativom.

Preko načina poročanja posredovano poročilo je dvoličnost Janeza Janše in stranke SDS, ki po eni strani preganja korupcijo v zdravstvu, po drugi strani pa se druži z največjimi dobičkarji in jim, tako se ponuja sklep, rihta državne posle. Za ponazoritev tega so mediji prikazovali več deset milijonske "zaslužke" teh dobaviteljev.

Prvo opozorilo, da ima poročanje svoj namen izven objektivnega obveščanja javnosti, je bilo striktno govorjenje o "zaslužkih", čeprav so prikazovali celoten promet zdravstvenih institucij s temi dobavitelji, ne pa njihove dobičke. Ti zagotovo niso bili nezanemarljivi, ampak 50 milijonski "zaslužki" se zagotovo sliši lepše kot mnogo nižje številke dobičkov v večletnem poslovnem obdobju.

Prav tako, in kar je bistveno, so zamolčali, oziroma vsaj niso poudarjali, da je velika večina "zaslužkov" (prihodkov) teh dobaviteljev nastala v obdobjih levih vlad in da ti v času Janševih vlad niso poskočili izven tega trenda. Še več, tako fotografija z golfa kot z jahte je bila posneta v času, ko je bil Janša opozicijski poslanec, kar so mediji sicer večinoma povedali.

Marčičevo podjetje Marand je denimo z Onkološkim inštitutom posle začelo pridobivati leta 1994, v času Drnovškove vlade. In tako po navedbah Nove24 kot Bojana Požarja naj bi jim v sistem pomagal priti veliki Drnovškov operativec iz ozadja, Gregor Golobič.

Prav lahko bi recimo mediji v ospredje bolj postavili dejstvo, da je Marčič bivši zet Karla Erjavca. In da je pojavljanje zasebnih fotografij v izbranih medijih pravzaprav stranska posledica umazane ločitve Marčiča in Erjavčeve hčere, pravijo poznavalci. Bojan Požar pa v današnjem članku neposredno kaže na samega Karla Erjavca, ki naj bi bil, z motivom maščevanja, primarni vir medijev, tudi za fotografije. Da so interesi veliki, pričajo vesti nekaterih medijev, da naj bi Marčiča ločitev stala okoli 1,6 milijona evrov, kolikor bi Erjavčevi za preživljanje njunega sina moral izplačati v naslednjih 26 letih.

V medijski zgodbi je bilo zamolčanih še več drugih podrobnosti, ki bi lahko kazile osrednje sporočilo. Recimo, da je bila v času, ko je bila posneta znamenita fotografija Janše, Dimnika in Marčiča na Mavriciju, zraven tudi sedanja poslanka LMŠ-ja Andreja Zabret, nekdanja solastnica oziroma soustanoviteljica podjetja Aico - Med, znanega po zloglasni aferi "operacijske mize". In naprej, POP TV je denimo v navajanju Marčičevega odgovora izpustil stavek: "Edini politik, ki je karkoli dobil od Andreja Marčiča, je Karl Viktor Erjavec, ki je en mesec zastonj bival v stanovanju v Ljubljani."

Bistvo zgodbe, kot so jo zastavili osrednji mediji (in z njimi leva opozicija), je namigovanje na potencialno koruptivno početje predsednika vlade Janše svojimi "prijatelji", ki so največji zaslužkarji v zdravstvu. Čeprav podatki iz Erarja kažejo, da njihovo poznanstvo z Janšo ni imelo nobenega vpliva na njihove posle s slovenskimi bolnišnicami, kar je pred dnevi ugotovila tudi KPK. 

Oziroma, kot je za Planet TV povedal Janez Janša: "Jaz sem v dvajsetih letih, ko sem imel še čas, igral golf s praktično vsemi, ki so takrat golf igrali v Sloveniji, tudi z omenjenima gospodoma. Igral sem ga tudi z direktorjem POP TV-ja, uredniki POP TV-ja, z mnogimi ljudmi, in to nima nikakršne zveze z nobenimi posli."

Ali kot pravi Božo Dimnik, je Janez Janša na repu njegovih poznanstev, od katerih bi lahko imel kakšno korist. "Pa osebno poznam večino predsednikov vlad držav od pokojnega Janeza Pavla II. naprej".

https://twitter.com/Libertarec/status/1418588034572902409?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1418588034572902409%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=https%3A%2F%2Fwww.domovina.je%2Fjansa-igral-golf-z-lobisti-ki-so-najvec-sluzili-v-casu-levih-vlad%2F

Ministrstvo za kulturo ne odvzema statusa delovanja v javnem interesu Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot, ker bi simpatiziralo z neonacizmom, temveč ker je to protizakonito


Še ena zgodba, namenjena preusmerjanju pozornosti na nebistveno, ki jo rola predvsem leva opozicija, je domnevna podpora stranke SDS desničarskemu ekstremizmu, oziroma, kot pravijo na levici, neonacizmu.

Urban Purgar, član rumenih jopičev in donedavni predsednik Društva za promocijo tradicionalnih vrednot je v neki razpravi na Twitterju pribil, da je bil Hitler #heroj. Problem za vlado (in priložnost za levo opozicijo) je nastal, ker je Ministrstvo za kulturo pred časom društvu podelilo status društva v javnem interesu. Pogoji za pridobitev statusa niso pretirano zahtevni, zato ga ima več kot 5.700 društev.

Leva opozicija in mediji so od ministra Simonitija javno zahtevali, da status društvu odvzame in ga s tem stisnili v kot. Odvzem bi bil namreč nezakonit, neukrepanje ministrstva pa so javno prikazali kot simpatizerstvo SDS-a z neonacizmom.

Nezakonitosti morebitnega odvzema statusa je pritrdil tudi direktor Centra nevladnih organizacij (CNOVS), ki je opozoril, da ministrstva pri odločanju o podelitvi statusa ne presojajo kakovosti dela organizacije, ampak zgolj izpolnjevanje "birokratskih" kriterijev. Podal je oceno, da bi bilo društvu najbrž lažje prepovedati delovanje kot odvzeti status.

In prav sprožitev kazenskega postopka je minister za kulturo Simoniti predlagal opozicijskim poslancem, ki so od njega zahtevali, da status društvu odvzame ter da se opredeli do fašizma, oziroma neonacizma. Slednje je tekom seje večkrat tudi storil, recimo z besedami, da so “fašizem, komunizem in nacizem ista plat zločinskih ljudi, ki so zavestno peljali do tega, do česar so peljali. To so trije zločinski režimi in sistemi, ki so med seboj popolnoma primerljivi. Konec koncev izvirajo iz istih logov."

Omenjanje vseh treh totalitarizmov pa levi opoziciji ne odgovarja, saj sama komunizma ne šteje med zločinske totalitarne sisteme. To je tudi razlog, da se je slovenski parlament z Resolucijo EP o evropski zavesti in totalitarizmih le seznanil in ji nikoli ni izrazil podpore.

https://twitter.com/mk_gov_si/status/1437415315265277955?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1437415315265277955%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=https%3A%2F%2Fwww.domovina.je%2Fanti-fasisticni-pohod-levice-v-dz-ju-kaze-zakaj-bi-vsi-moderni-konservativci-morali-brati-georgea-orwella%2F

Slovenci nismo med najmanj zadovoljnimi v EU s strategijo cepljenja proti COVID-19, temveč smo med največjimi skeptiki do koristi cepljenja in smiselnosti protikorona ukrepov


Raziskava Eurobarometer je ugotavljala razpoloženje državljanov članic EU-a glede odnosa do zaščitnih ukrepov v koronavirusnem času ter v klimi v državi na splošno.

Naši mediji so z naslovi in podnaslovi poudarili veliko nezadovoljstvo Slovencev nad strategijo cepljenja proti COVID-19 ter visokim prepričanjem, da gredo stvari pri nas v napačno smer.

Kot primer dajemo članek na MMC-ju (desno). Način kot so na portalu nacionalke raziskavo postavili implicira, da so Slovenci nezadovoljni s pristopom vlade do cepljenja proti COVID-u in so zaradi tega črnogledi glede prihodnosti.

A zamolčana resnica, ki seva iz odgovorov na druga vprašanja, o katerih na MMC ne pišejo, ali pa le bežno, je drugačna. Namreč, da smo Slovenci med državljani članic EU-ja največji skeptiki tako do cepljenja kot do drugih ukrepov, in to ne v prvi vrsti zaradi pristopa vladajočih k strategiji cepljenja.

Slovenija je imela vsa leta eno najnižjih precepljenosti proti gripi v EU


Ključni za razumevanje tega je izmerjeno strinjanje ali nestrinjanje na trditev: “Vsak bi se moral cepiti proti covidu-19, to je državljanska dolžnost,” s čimer se strinja le 40 odstotkov slovenskih anketirancev, kar je ob Bolgarih najmanj v EU." Ter naslednji trditvi, da "koristi cepljenja proti covidu-19 prevladajo nad tveganji", prikimava le 53 % Slovencev, s čemer smo spet na dnu z Bolgari. Ter še, da je "digitalno potrdilo najvarnejši način potovanja po Evropi,"  kar sprejema 48 % Slovencev, kar je najnižji delež med vsemi državami v EU.

Bistvo je, da MMC in drugi, ki so poročali na tak način ter zamolčali nekatera druga izmerjena stališča, krivdo obešajo aktualni vladi, v resnici pa je problem zavračanja cepljenja, digitalnih potrdil in drugih ukrepov precej globlje družbeno ukoreninjen ter v največji meri neodvisen od dnevne politike. 

Mnogo bližje resnici je stališče direktorja NIJZ dr. Milana Kreka, da se v Sloveniji kažejo "leta in leta zapostavljanja ozaveščanja javnosti o pomenu cepljenja." O slednjem priča tudi zgornja primerjava precepljenosti starejših od 65 let za gripo v letu 2018, kjer je Slovenija, podobno kot pri COIVD-u, prav tako na dnu držav EU.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike