Raziskava: največji skeptiki v EU do protikoronskih ukrepov in cepljenja Bolgari in Slovenci

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Javnomnenjska raziskava Eurobarometer o stanju v uniji, ki jo je naročil Evropski parlament se osredotoča na gospodarsko okrevanje ob pandemiji covida-19 in izzive v povezavi s spoštovanjem vladavine prava.

A predvsem bode v oči, da je Slovenija skupaj z Bolgarijo povsem na repu pri (ne)strinjanju s stališči, kot je »cepljenje je državljanska dolžnost«, »da cepljenje prinaša več koristi kot slabosti«, povsem zadnji pa smo pri strinjanju s tem, da je »EU digitalno potrdilo najvarnejši način za potovanje«.

Z trditvijo "Vsak bi se moral cepiti proti covidu-19, to je državljanska dolžnost." se "zelo strinja" le 17 odstotkov slovenskih anketirancev (EU-povprečje je 40 odstotkov), "bolj strinja" pa se jih 23 odstotkov (EU-povprečje 27 odstotkov). Skoraj dve petini (37 odstotkov) Slovencev, sodelujočih v raziskavi, je navedlo, da se sploh ne strinjajo s to trditvijo, s čimer so v EU-ju na prvem mestu (na ravni EU-ja se 17 odstotkov anketirancev sploh ni strinjalo s to trditvijo). Nadaljnja petina Slovencev se "bolj ne strinja".



Da koristi cepljenja proti covidu-19 prevladajo nad tveganji se povsem strinja le 19 % Slovencev bolj strinja kot ne pa nadaljnjih 34 %. 40 % Slovencev pa se bodisi bolj ne strinja ali ne strinja, da koristi cepljenja proti covidu-19 prevladajo nad tveganji. Bolj skeptični so ponovno le še Bolgari.



Prav tako raziskava razkriva pomanjkanje zaupanja v pristojne za cepljenje. Več kot dve tretjini (68 odstotkov) slovenskih anketirancev namreč ne verjame, da so slovenski javni organi dovolj transparentni glede cepiv proti covidu-19. Manj zaupanja v pristojne imajo le še Hrvati.

Še najbolj pa v oči bode nestrinjanje s trditvijo, da je evropsko digitalno covidno potrdilo najvarnejše sredstvo za prosto gibanje po Evropi med pandemijo. Slovenci smo glede tega najbolj skeptični v EU,  najbolj pa covidno potrdilo zagovarjajo portugalski, malteški in italijanski anketiranci – več kot 75 odstotkov.


Nizko tudi zaupanje vladi glede uporabe EU sredstev


Izmerili so tudi koliko Evropejci zaupajo svojim vladam pri uporabi evropskih sredstev za okrevanje. Najbolj glede tega svoji vladi zaupajo Luksemburžani, Danci, Finci in Nizozemci, najmanj pa Slovenci, Slovaki in Madžari. V Sloveniji glede tega vprašanja vladi zaupa le 24 odstotkov vprašanih, 68 odstotkov pa ne zaupa, devet odstotkov pa je odgovorilo, da ne ve. V povprečju v EU vladi zaupa 44 odstotkov državljanov.

Velika večina vprašanih, 81 odstotkov, se sicer strinja, da bi morala EU evropska sredstva nameniti samo članicam, ki spoštujejo vladavino prava in demokratična načela. Najnižji odstotek, ki se s tem strinja je pri Nizozemcih, Slovakih, Čehih in zanimivo tudi Slovencih. V Sloveniji se s tem strinja 76 odstotkov vprašanih. Pri tem vprašalnik ni definiral, kaj sploh so vladavina prava in demokratična načela.

Preverili so tudi, katere teme se zdijo Evropejcem najpomembnejše. Na prvem mestu so s 43 odstotki podnebne spremembe, sledijo boj proti revščini in socialni izključenosti z 32 odstotki, podpora gospodarstvu in ustvarjanju delovnih mest ter boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu s po 31 odstotki. Šele nato s po 27 odstotki sledijo javno zdravje ter migracije in azil.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30