Madžarska po dolgih letih odpira komunistične arhive

Madžarski predsednik vlade Peter Magyar je sporočil, da je madžarska vlada predlagala zakon za odprtje komunističnih arhivov. Poleg tega bo ustanovljena posebna neodvisna komisija, ki bo dokumente obravnavala in določila, kateri dokumenti bodo klasificirani kot zaupni še v prihodnosti. Uradno odprtje arhivov bo 23. oktobra 2026, ko Madžarska praznuje 70. obletnico Madžarske revolucije 1956.

Kaj sporoča Peter Magyar?

Magyar pravi, da gre za eno od predvolilnih obljub, ki je pri prebivalstvu naletela na veliko odobravanje. Gre za odprtje komunističnih arhivov, ki jih je imela madžarska tajna policija in notranje ter zunanje obveščevalne agencije.

Vodja pisarne kabineta predsednika vlade Balint Ruff je javnosti sporočil, da bo šlo za arhive madžarskih agentov, ki so bili del aparata zunanjega delovanja države in zunanje politike. To so dokumenti, ki so nastali pred 14. februarjem 1990.

Kateri dokumenti so že odprti?

Z aktom Ustavnega sodišča Madžarske iz leta 1994 je bila podana pravna podlaga za lustracijo vodilnih funkcionarjev v javnih službah. S tem aktom so Madžarskemu parlamentu naložili odprtje komunističnih arhivov, ki so bili del skrivne policije Államvédelmi Hatóság (ÁVH).

ÁVH je delovala kot zunanja služba KGB in je zbirala podatke o državljanih od 21. decembra 1944, ukinjena pa je bila 7. novembra 1956. Nadomestil jo je tretji oddelek Ministrstva za notranje zadeve imenovan Belügyminisztérium III. Főcsoportfőnökség – ali z mednarodno oznako MIA III. Omenjene arhive upravljajo Zgodovinski arhivi državne varnosti (ÁBTL), ki arhive urejajo, preučujejo, shranjujejo in jih dajo na voljo preučevalcem zgodovine.

Leta 1994 so Madžarskemu parlamentu naložili odprtje komunističnih arhivov, ki so bili del skrivne policije.

Afera z neodprtimi arhivi

ÁBTL je odprla arhive o posameznikih, ki so jim državne skrivne službe sledile. Toda za razliko od Poljske, ki je dala v javnost imena kolaborantov, ki so za državljani vohunili, Madžarska tega ni storila. Že leta 2002 je izbruhnila afera, ko je takratni predsednik vlade Peter Medgyessy iz koalicije Socialistov in Liberalcev moral priznati, da je bil skrivni sodelavec komunistične proti-obveščevalne službe med leti 1977 in 1982.

Medgyessy je takrat povedal, da je bila njegova naloga izključno preprečiti Sovjetski zvezi madžarsko namero priključiti se Mednarodnemu denarnemu skladu. Vlada je skoraj razpadla, saj so Liberalci, kjer bilo veliko disidentov, želeli zapustiti vlado.

Ne glede na zanikanje Medgyessyja o ovajanju kolegov, je vlada že takrat predlagala nov zakon, ki bo odprl vse arhive in pustil dvome za sabo. Kajti prvi zakon je razkril le imena tistih, ki so bili tarče MIA III, imena ovaduhov pa so bila zatemnjena.

Madžari so tako izvedeli le, da je za njimi MIA III vohunila in zakaj, niso pa mogli izvedeti, kdo konkretno jih je nadziral. Krivdo je nosila prva izvoljena desna vlada in parlament, ki sta zakon z lustracijo vlekla toliko časa, da je v drugem mandatu nastopil nov parlament, ki je sprejel zakone z omejitvami, saj parlamentarci ravno zaradi omejitev v zakonu niso bili lustrirani! Nova Socialistična koalicija pa seveda ni glasovala sebi v škodo.

Madžari so izvedeli le, da je za njimi MIA III vohunila in zakaj, niso pa mogli izvedeti, kdo konkretno jih je nadziral. 

Zakaj Viktor Orban ni odprl arhivov?

Mnogi se sprašujejo, zakaj Fidesz nekdanjega predsednika vlade Viktorja Orbana ni odprl preostalih arhivov. Orban je od svojega prvega mandata kazal zadržanost pri odprtju arhivov. Orban je navezal tesne odnose s Kitajsko in Rusijo, ki sta v velikem delu arhivov prisotni.

Odprta so vprašanja, kot: Ali so Orbanu pomagali ravno sodelavci nekdanjih komunističnih obveščevalnih služb pri vzpostavitvi odnosov s Komunistično partijo Kitajske in Putinom, ki je nekdanji agent KGB? Ali so bili morda celo nekdanji ovaduhi in agenti vpleteni v posle med omenjenimi državami?

Obstaja namreč verjetnost, da se bo več imen pojavilo v odprtju arhivov, kar bo predvsem škodilo poslovnim interesom, ki so vezani ravno na Rusijo in Kitajsko. Magyar je namreč jasno nakazal proevropsko in prozahodno držo.

Kateri dokumenti bodo po novem odprti?

MIA III je bila razdeljena v več sekcij. Po zakonu so odprli sekcijo 3. oddelka sekcijo 3 (III/III), ki je bila zadolžena za domačo politično represijo in še v tem primeru so bila imena ovaduhov zatemnjena. Ostale sekcije so ostale zaprte zaradi varovanja nacionalnih interesov in nacionalne varnosti. Omenjene sekcije so bile namreč del obveščevalnih in kontraobveščevalnih dejavnosti, ki naj bi zadevale tudi zunanjo politiko današnje Madžarske.

Neodprte sekcije so zunanja obveščevalna služba (III/I), kontraobveščevalna služba (III/II), vojaška obveščevalna in kontraobveščevalna služba (III/IV) in oddelek za tehniko in nadzor (III/V).

Novo odprtje bo razkrilo tudi imena ovaduhov, ki do danes še niso bila razkrita. 

Novo odprtje bo razkrilo tudi imena ovaduhov, ki do danes še niso bila razkrita. Težava je sicer v razlikovanju med dejansko obveščevalno dejavnostjo, ki je v službi obrambe države, v komunističnih državah pa je bila fluidnost med obveščevalnimi oddelki in sekcijami zelo visoka. Zato so se zunanje obveščevalne dejavnosti lahko prekrivale tudi z notranjim ovaduštvom. To pomeni, da bo imela novo ustanovljena komisija nalogo preučiti ne le kateri dokumenti so primerni za nadaljnjo klasifikacijo pod oznako zaupno, ampak tudi, kaj je dejansko predstavljalo ovaduštvo in kaj ščitenje interesov države.

Posledica zaprtih arhivov

Madžarska je bila dolga leta močno polarizirana, s preteklostjo pa nikoli niso resno razčistili. Ko je desna stran želela odpreti več arhivov, je leva stran desno stran obtoževala korupcije. S padcem komunizma je veliko nekdanjih komunističnih funkcionarjev nadaljevalo pot v madžarskih vladah in državnih institucijah, zato nikoli ni bilo pretirane volje za odprtje arhivov.

Imenovanje nekdanjih komunističnih veljakov na funkcionarska mesta je bilo značilno ne le za levico, ampak tudi za desnico, na primer pod vlado Viktorja Orbana. Magyar je dejansko prvi predsednik vlade, ki se je lotil polnega odprtja arhivov.

Magyar je dejansko prvi predsednik vlade, ki se je lotil polnega odprtja arhivov.

Na Madžarskem je trenutno več poslancev, poslovnežev, sodnikov in drugih v strahu pred odprtjem arhivov. Magyar si namreč prizadeva, da bi dokončno odstranili še zadnje lovke nekdanjega komunističnega sistema, ki naj bi se zažrl v madžarske institucije.

Evropske institucije in politika so že podprli projekt, čeprav previdno, saj opozarjajo, da ne bi smelo prihajati do zlorab v politične namene. Po drugi strani pa se poraja vprašanje, kolikšen del dokumentov je bil uničen. Več bomo izvedli že v letu 2027, ko bo novo ustanovljen komisija podala prve ugotovitve.