Storilci in žrtve spletnih spolnih zlorab so vse mlajši

V Ljubljani danes poteka 16. posvet o spolnih zlorabah in izkoriščanju otrok na internetu, ki ga pripravljajo Spletno oko, Uprava kriminalistične policije Generalne policijske uprave ter Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Na tiskovni konferenci pred posvetom sta Robert Tekavec z Generalne policijske uprave in Andrej Motl s prijavne točke Spletno oko opozorila na nove možnosti, ki jih storilcem odpira umetna inteligenca, ter pomen preprečevanja in pravočasnega prijavljanja zlorab.

Vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Generalni policijski upravi Robert Tekavec je opozoril, da so po opažanjih slovenske policije storilci in žrtve spletnih spolnih zlorab vse mlajši, storilci pa se povezujejo tudi mednarodno. Umetno inteligenco uporabljajo za ustvarjanje povsem umetnih posnetkov spolnih zlorab otrok ali predelavo fotografij, pridobljenih na družbenih omrežjih. Pomaga jim še pri pripravi scenarijev pogovorov, s katerimi otroke nagovarjajo in z njimi manipulirajo. Koordinator prijavne točke Spletno oko Andrej Motl je razsežnost problema ponazoril s podatki ameriške prijavne točke CyberTipline, ki sprejema prijave spolnega izkoriščanja otrok z vsega sveta. Lani je prejela skoraj 1,5 milijona prijav poskusov navezovanja stikov z otroki z namenom spolnega izkoriščanja prek interneta, kar je 158 odstotkov več kot leto prej. Okoli 180.000 prijav se je nanašalo na ustvarjanje ali posedovanje posnetkov spolnih zlorab otrok, izdelanih s pomočjo umetne inteligence.

Veliko zlorab pa ostane neprijavljenih. Motl je opozoril, da žrtve pogosto molčijo zaradi sramu ali prepričanja, da njihova izkušnja ni bila dovolj resna. Zato otroci potrebujejo okolje, v katerem se počutijo slišane in dobijo informacije, potrebne za prepoznavanje zlorab ter iskanje pomoči. Tekavec je starše pozval k preventivnemu ravnanju: tveganja lahko zmanjšajo z odlaganjem trenutka, ko otroku omogočijo nenadzorovan in neomejen dostop do interneta prek pametne naprave. Če se zloraba zgodi, pa jo je treba čim prej prijaviti, da lahko policija skupaj z drugimi institucijami otroku pomaga.

Valeriia Soloveva, raziskovalka iz finske organizacije Protect Children,  je na posvetu predstavila ugotovitve raziskave o vedenju uporabnikov posnetkov spolnih zlorab otrok. Raziskovalci so jih dosegli neposredno na temnem spletu: uporabnikom iskalnika Ahmia, ki so iskali takšne vsebine, so namesto rezultatov iskanja ponudili povezave do anonimne ankete in virov pomoči. V raziskavo, objavljeno marca letos, so vključili 20.592 odgovorov. Ugotovitve kažejo, da iskanje posnetkov zlorab ni omejeno na temni splet. O iskanju na običajnem spletu je poročalo 61 odstotkov vprašanih, na temnem pa 63 odstotkov; številni uporabljajo oboje. Skoraj polovica je navedla, da so bili takšnim posnetkom prvič izpostavljeni nenamerno. Posnetke, ustvarjene z umetno inteligenco, si je po lastnih navedbah ogledovalo 29 odstotkov vprašanih, desetina jih je takšne vsebine ustvarjala.

Anketa je bila zasnovana še kot spodbuda k premisleku in iskanju pomoči. Po izpolnitvi je več kot 2.200 sodelujočih kliknilo povezavo do programa za samopomoč ReDirection. Nekateri so zapisali, da jih je sodelovanje spodbudilo k razmisleku o lastnem ravnanju in želji po spremembi. Podatek o klikih sicer ne pove, koliko jih je program nato dejansko uporabljalo. Raziskava temelji na prostovoljnem sodelovanju in samoocenah, zato rezultatov ni mogoče samodejno posplošiti na vse storilce.

Soloveva je v drugem predavanju pozornost namenila izkušnjam ljudi, ki so v otroštvu doživeli spolno zlorabo. Po oceni inštituta Childlight pri Univerzi v Edinburgu, objavljeni leta 2024, spletno spolno izkoriščanje in zlorabe v enem letu prizadenejo več kot 300 milijonov otrok po svetu. Kljub razsežnosti problema, na katero je opozorila v povzetku predavanja, posledice spletnega spolnega nasilja pogosto ostajajo podcenjene in slabo razumljene. Prav te posledice obravnava poročilo organizacije Protect Children Our Voice oziroma Naš glas, ki primerja izkušnje zlorab na spletu, zunaj njega in kombinacije obeh. Temelji na odgovorih 24.912 odraslih, ki so v otroštvu doživeli spolno nasilje, zbranih v 36 jezikih. Med sodelujočimi jih je 90,1 odstotka poročalo o zlorabah izključno zunaj spleta, 9,1 odstotka o obeh oblikah, 0,8 odstotka pa o izključno spletnih oziroma tehnološko omogočenih zlorabah. Ti deleži opisujejo sestavo raziskovalnega vzorca, ne pogostosti posameznih oblik zlorab med današnjimi otroki.

Spletna zloraba za žrtve ne pomeni nujno srečanja z neznancem: 61 odstotkov sodelujočih, ki so doživeli izključno spletno zlorabo, je storilca poznalo že pred njenim začetkom. Prav ta skupina je najredkeje komu povedala, kaj se je zgodilo. Med ovirami za razkritje sta izstopala sram in prepričanje, da dogodek ni bil dovolj resen. Posledice pa so lahko dolgotrajne. O njih je poročalo 74 odstotkov žrtev izključno spletnih zlorab, 85 odstotkov žrtev zlorab zunaj spleta in 88 odstotkov tistih, ki so doživeli obe obliki. Med pogostimi posledicami so bile tesnoba, depresija in težave v odnosih. Raziskava je pokazala še pomanjkanje podpore: v vseh treh skupinah več kot polovica tistih, ki so zlorabo razkrili, po lastnih navedbah ni prejela podpore ali pomoči.

O porastu izsiljevanja z intimnimi posnetki je govoril Primož Podbelšek, višji kriminalistični inšpektor specialist iz Oddelka za mladoletniško kriminaliteto Uprave kriminalistične policije. Predstavil je podatke ameriškega Nacionalnega centra za pogrešane in izkoriščane otroke (NCMEC), po katerih je število prijav finančnega izsiljevanja z intimnimi posnetki z več kot 10.000 leta 2022 naraslo na več kot 36.000 leta 2024. Za leto 2025 je predstavljeni graf navajal več kot 50.000 prijav, pri čemer so bili podatki označeni kot še nedokončni.

Podbelšek je predstavil še podatke slovenske policije, ki je leta 2025 obravnavala 194 kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, od tega jih je preiskala 147 oziroma 75,8 odstotka. Ti podatki zajemajo širšo skupino kaznivih dejanj in se ne nanašajo zgolj na izsiljevanje z intimnimi posnetki.

Kako storilci pritiskajo na žrtve, je ponazoril s primerom sporočila, v katerem izsiljevalec zatrjuje, da ima intimne posnetke in seznam vseh sledilcev žrtve. Grozi, da bo posnetke razposlal njenim prijateljem, ter zahteva 500 evrov. Žrtev skuša odvrniti celo od blokiranja njegovega računa. Podbelšek je opozoril, naj žrtve ne plačujejo, saj plačilo izsiljevanja ne ustavi. Pojasnil je še pot prijave od družbenega omrežja do policije. Uporabnik lahko izsiljevanje prijavi neposredno platformi, ki prijavo pregleda in lahko račun storilca blokira. Pri sumih spolnega izkoriščanja otrok spletni ponudniki podatke posredujejo NCMEC, ta pa jih prek sistema CyberTipline usmeri pristojnim organom pregona.

Podbelšek je pokazal primere takšnih poročil, ki lahko vsebujejo podatke o uporabniškem računu, naslove IP, časovne oznake, vsebino pogovorov in podatke o uporabljeni napravi. Ti podatki policiji pomagajo pri ugotavljanju identitete vpletenih in preiskovanju dogodka. Za primere, ko je ogroženo življenje, ima slovenska policija po njegovih besedah zagotovljeno 24-urno dežurstvo. NCMEC je po lastnih podatkih lani več kot 53.000 prijav prepoznal kot nujne oziroma povezane z neposredno ogroženostjo otroka in jih prednostno posredoval organom pregona. Ob tem je opozoril, da število prijav CyberTipline ni pokazatelj dejanske razširjenosti spolnih zlorab otrok v posamezni državi. Lokacijo določajo na podlagi geografskih podatkov v prijavi, ki jih lahko izkrivljajo storitve za prikrivanje spletnega naslova. Leta 2025 je CyberTipline prejela več kot 80.000 prijav izsiljevanja z intimnimi vsebinami. Pri finančnem izsiljevanju so v povprečju prejeli 137 prijav na dan, kar je 37 odstotkov več kot leto prej. Med pogostimi tarčami so najstniki, ki jih storilci z lažnimi profili prepričajo, da jim pošljejo intimni posnetek, nato pa od njih zahtevajo denar.

Vpliv umetne inteligence na spolno izkoriščanje otrok je obravnavala Tijana Popovic, višja svetovalka za oblikovanje politik pri belgijski fundaciji za pogrešane in izkoriščane otroke Child Focus. V povzetku predavanja je izpostavila Europolovo opredelitev umetne inteligence kot »multiplikatorja groženj«, ki poglablja obstoječo problematiko. Predavanje je namenila novim tehnološkim tveganjem in odzivanju nanje skozi delo organizacije Child Focus, ki deluje kot linija za pomoč in prijavna točka.

Na posvetu je sodeloval tudi Ambrož Homar, direktor zavoda Lunina vila in vodja projekta ProtiZlorabi.si. Zavod otrokom in mladostnikom, ki so doživeli zlorabo, zagotavlja brezplačno psihoterapevtsko in psihosocialno podporo, Homar pa pri projektu skrbi za sodelovanje s partnerji, tehnično izvedbo in promocijo portala. Tea Vuga, strokovna vodja projekta ProtiZlorabi.si pri zavodu Lunina vila, je obravnavala sekstanje med mladostniki ter razlikovanje med razvojno pričakovanim raziskovanjem spolnosti in tveganim vedenjem. Predstavila je preventivno kampanjo TOM telefona »Sekstanje«, namenjeno zadnji triadi osnovnih šol in srednjim šolam. Poudarek je namenila pogovoru z mladostniki o spletni intimnosti in ustreznemu odzivu, kadar nekdo njihovo intimno fotografijo deli brez privolitve.