Danska mesta naj ne bi več zvenela kot predmestja Islamabada

Foto: arhiv Ivana Sivca
POSLUŠAJ ČLANEK

Leva danska vlada načrtuje prepoved muslimanskih klicev k molitvi. Po besedah tamkajšnjega ministra za priseljevanje Mortena Bodskova namreč deli države tvegajo, da bodo zveneli kot predmestja Islamabada. Zato bodo odprli razpravo o tem, da bi te klice prepovedali po vsej državi, saj da »plazeča se islamizacija« zavzema preveč javnega prostora.

Vernike vabijo v mošeje prek zvočnikov

Na Danskem to po njegovih besedah nima mesta. »Ko se sprehajate po Danski, ne bi smeli dvomiti, ali ste morda končali v Islamabadu,« je socialdemokratski minister povedal za dansko tiskovno agencijo Ritzau. Adhan, kot se imenuje muslimanski poziv k molitvi, tradicionalno predvajajo petkrat na dan. Na ta način vernike vabijo v mošeje, pogosto prek zvočnikov, nameščenih na minaretih.

Danski minister za priseljevanje Morten Bodskov. Vir: Wikipedija

Danska o prepovedi teh klicev ne razmišlja prvič, saj so pravni okvir za prepoved te prakse skušali vzpostaviti že v letih 2020 in 2025. Deli Danske sicer to že omejujejo. V Kobenhavnu strogi lokalni predpisi o hrupu dejansko preprečujejo mošejam, da bi adhan predvajale prek zvočnikov. Minister pa je napovedal, da bodo preučili, ali bi bilo mogoče prepoved uvesti na nacionalni ravni, hkrati pa ohraniti ustavno zagotovljeno zaščito verske svobode.

Leva vlada s strogimi priseljenskimi ukrepi

Pričakovati je sicer, da bo poskus prepovedi poziva k molitvi naletel na pravne izzive. Danska ustava namreč varuje pravico do javnega bogoslužja, čeprav že obstajajo omejitve glede protidemokratičnega pridiganja in podpore prepovedanim organizacijam. V državi, ki ima približno šest milijonov prebivalcev in približno 100 mošej, sicer živi približno 270.000 muslimanov.

Do razprave prihaja v času, ko Danska pod premierko Mette Frederiksen sicer izvaja nekatere najstrožje priseljenske ukrepe v Evropi. Oblasti lahko med drugim naložijo migrantom, da se preselijo iz sosesk, za katere velja, da imajo preveč tujih prebivalcev. Prosilci za mednarodno zaščito pa morajo, če je treba, predati svoje dragocenosti, da bi si s tem pokrili stroške nastanitve.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike