Jambrek: pristranskost osrednjih medijev v korist politične levice ogroža ustavne pravice

Uredništvo
Vir foto: pixabay, Wikipedia
POSLUŠAJ ČLANEK
V Sloveniji naj bi zgolj po nekaj mesecih desnosredinske vlade svoboda medijev drastično upadala, je nedavno sporočil Mednarodni inštitut za tisk, sklicujoč se na stališča izbranih slovenskih novinarjev levih medijev. 

A dr. Peter Jambrek se v javnem pismu, ki ga je objavil Siol, posredno sprašuje, o kakšni medijski svobodi lahko sploh govorimo, če pa so osrednji in dominantni mediji "izrazito, poudarjeno in razpoznavno pristranski v korist slovenske tranzicijske levice." 

Tovrstno medijsko neravnovesje je po prepričanju nekdanjega predsednika ustavnega sodišča tako hudo, da pomeni poseg v ustavne pravice do svobode izražanja najmanj polovice slovenskega volilnega telesa.

Jambrek je pismo napisal v sodelovanju z dr. Dimitrijem Ruplom, ki ga je vlada, na negodovanje levih politikov in medijev, predlagala za kandidata za predstavnika Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) za svobodo medijev.

V začetku pisma Jambrek ugotavlja zaskrbljenost kritikov aktualne vlade zaradi njenih stališč in domnevnih posegov, češ da omejujejo svobodo, avtonomijo, nepristranskost in finančne temelje osrednjih medijskih ustanov v državi.

A sam vidi problem povsem drugje. In sicer v položaju in usmeritvah osrednjih in vodilnih tiskanih ter elektronskih medijev, kot so Delo, Dnevnik, Večer, javna Radiotelevizija Slovenija in zasebna POP TV. Kot ugotavlja, ti predstavljajo "nosilni, odločilni, jedrni in večinski korpus javnih sporočil." in tako "odločilno pogojujejo izvrševanje pravice do svobode izražanja slovenske javnosti v pomenu sprejemanja, zbiranja in širjenja vesti in mnenj," ki jo v 39. členu varuje ustava.

dr. Peter Jambrek: "V Republiki Sloveniji je splošno znano, raziskovalno verificirano, v strokovnem tisku objavljeno ter na podlagi konkretnih primerov dokazano dejstvo, da zgoraj našteti osrednji slovenski mediji delujejo dosledno in v celoti skladno z ideološkimi in aktualno političnimi preferencami tranzicijske levice."


Kot je prepričan Jambrek, korpus petih osrednjih in večinskih medijev v državi – vključno z javno RTV – podpira strateške usmeritve strank tranzicijske levice. "S socialno-sistemskega vidika so te usmeritve pogojene z interesi slojev, ki sestavljajo med tridesetletno tranzicijo komaj opazno spreobrnjeni in preoblečeni Đilasov novi razred, to je razred bivše partijske in današnje etatistične politične birokracije."

Kontinuiteta s komunizmom


Politika, agitacija, ideologija in propaganda današnje slovenske tranzicijske levice in njenih medijev po besedah profesorja predstavljajo vsebinsko kontinuiteto navodil partije še iz obdobja bivšega nedemokratičnega režima, prevedenih v ohlapnejše, bolj splošne, vendar natančno prepoznavne ideološke klišeje "prvorazrednosti" in "drugorazrednosti" ter ustreznega medijskega rangiranja in selektivnega objavljanja političnih vesti in vrednot.

Ob tem se je po njegovem težko ogniti vtisu, da so cenzuri, zanikanju, diskriminaciji in omalovaževanju izpostavljeni pojavi in vrednote kot: Slovenija kot narodna skupnost, nacionalna država, proces osamosvojitve Slovenije, revolucionarni izvor SRS v okviru SFRJ, povojni poboji, zaplembe, podržavljanja, aretacije, kazenska taborišča, totalitarnost komunizma, Katoliška cerkev in vera, zasebna lastnina in svobodno podjetništvo, NATO, ZDA, Višegrajska skupina, državni monopoli itd.

Peter Jambrek: "Osrednji in dominantni mediji so izrazito, poudarjeno in razpoznavno pristranski v korist slovenske tranzicijske levice. Popolna neuravnoteženost medijskega prostora pomeni korenit in sistemski poseg v ustavne pravice do svobode izražanja najmanj polovice slovenskega volilnega telesa."

Pozivi za ohranitev monopola so razumljivi


Jambrek obenem opozarja, da po drugi strani taka omejitev pravice do svobode izražanja pomeni odločilni privilegij in vsestransko prednost tranzicijske levice v vseh demokratičnih procesih v državi. Zato so po njegovem razumljivi njeni pozivi za celovito ohranitev zatečenega privilegija medijskega monopola.

"To velja za vse pozive in izklicevanja zahtev za medijsko "samostojnost" (beri: odvisnost), "avtonomijo" (beri: politično podrejenost), "nepristranskost" (beri: pristranskost), "strokovnost" (beri: propagandno in ideološko enoumje), finančne vire (beri: ohranitve proračunskega monopola levo uslužne RTV in drugih "osrednjih" medijev) in za s predpisi varovane statuse današnjih slovenskih osrednjih – dejansko partijskih glasil."

Kot opaža, slovenski dominantni tiskani in elektronski mediji vse od nastopa Janševe vlade promovirajo lasten položaj osrednjega ideološkega aparata vladajočih birokratskih slojev in njihovih strank tranzicijske levice.

"Vzdrževanje njihovega statusa quo bi pomenilo nadaljevanje njihove podrejenosti eni sami politični opciji, njihovo ustrezno pristranost, odvisnost, nesamostojnost, nestrokovnost in sporno profesionalno etičnost."

Po njegovem prepričanju bi vsaka sprememba statusa slovenskih medijev v smeri njihove politične, vrednostne in ideološke pluralnosti pomenila dobrodošel odmik od sedanjih sistematičnih, množičnih in hudih kršitev temeljnih, sicer z ustavnimi in evropskimi normami varovanih demokratičnih pravic do svobode izražanja in sprejemanja vesti.

V zaključnem delu teksta Jambrek ugotavlja, da so zaradi "žametnih" političnih sprememb po koncu komunizma, ki so posledica večinoma demokratičnega značaja političnih formacij, ki so nadomestile komuniste, v Srednji Evropi mnoge strukture starega režima ostale nedotaknjene, v toku let pa so se reproducirale in krepile.

"To velja tudi za področje medijev, ki so ohranili stare navade in kritizirali, celo blatili nove demokratične ustanove, češ da so nedemokratične." Tej retoriki pa so nasedli mnogi mediji na Zahodu. In besede predsednikov vlad Srednje in Vzhodne Evrope na nedavnem Blejskem strateškem forumu po Jambrekovem kažejo, da ne gre za slovensko posebnost, ampak splošni problem.

KOMENTAR: Uredništvo
Neuravnoteženost je problem, a ni edini
Stališče, da medijska neuravnoteženost negativno vpliva na ustavne pravice državljanov, v pravni stroki ni nepoznano. V Sloveniji podobno opozarja tudi ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič, ki to veže na svobodno oblikovanje volilne volje kot predpogoj demokracije. »Če imaš monopoliziran sistem medijev, izobraževanja in tako naprej, potem pluralnost mnenj in s tem svobodno oblikovanje volilne volje nista zagotovljena,« je nedavno dejal za Radio Ognjišče. Medijska neuravnoteženost je v Sloveniji dejstvo. Problem, ki ga Jambrek naslavlja posredno pa je, da ta v veliki meri izvira iz kapitalske premoči levo orientiranih medijev, ki  se napajajo iz razvejane mreže struktur bivšega nedemokratičnega sistema - iz oglaševalskih prihodkov državnih podjetij, javne uprave na vseh nivojih ter tudi neposredno iz državnega proračuna. Da ta denar pripada izključno njim, jemljejo za samoumevno. Nacionalna RTV hiša je pri tem zgodba zase, katero na Domovini redno obravnavamo. Takšni neenaki pogoji pa pomenijo nelojalno konkurenco na medijskem trgu in zato s(m)o mediji, kot je Domovina, že v izhodišču v neenakopravnem položaju. Resda glede na 100 do 1000 krat nižje finančne vložke več kot dostojno pariramo - z Domovino denimo ta čas mesečno dosežemo okoli 10 % celotne slovenske populacije. A medijske krajine to zaradi premoči na drugi strani seveda ne more uravnovesiti. Zapravljena priložnost je v tem smislu tudi vzporedni medijski konglomerat, ki se s podporo zasebnega kapitala iz Madžarske gradi globoko na desnici. Ta je za verodostojno uravnovešenje medijskega prostora povsem preveč vezan na eno politično stranko in zato nezmožen neobremenjene novinarske presoje izven interesov lastne politične opcije. Kot smo ugotavljali v nedavni analizi, tako namesto nazorsko pluralnih, a od politike neodvisnih medijev dobivamo propagandna orodja nasprotujočih si političnih opcij, ki niso v službi resnice, temveč v službi brezkompromisnega boja za oblast. Nič od tega pa k uresničevanju ustavno zagotovljene pravice do svobode izražanja ter pravice do svobodnega oblikovanja volilne volje, za kar si prizadevata spoštovana pravnika, ne prispeva. Problem neuravnovešenosti slovenske medijske krajine je zato večplasten in nerešljiv na način, kot se tega nekateri lotevajo sedaj.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Levica pohablja demokracijo z mediji in ideologijo
  • 23. 10. 2023
Na odboru za kulturo so se levi aktivisti trepljali po ramenih o uspešni "depolitizaciji" ob poročilu o stanju pravne države na področju medijev
  • 15. 09. 2023
Zakaj Robert Golob potrebuje medije, kot sta Siol in RTVS?
  • 02. 11. 2023