Pet politik, kjer bi Janševi mediji neusmiljeno raztrgali to vlado, če bi jo vodil Marjan Šarec

Vir zajemov slike: nova24tv.si
POSLUŠAJ ČLANEK
V srditem politično-medijskem spopadu, ki ta čas poteka med pretežno levo usmerjenimi osrednjimi mediji in vzpostavljajočim se vzporednim medijskim konglomeratom iz vplivnega kroga Janševe SDS, smo se do sedaj večinoma osredotočali na dvojne standarde pri dominantnejši strani. Ne samo zaradi medijske premoči, temveč tudi, ker se je v spopad proti Janševim spustil tudi dobršen del nacionalne RTV, ki jo, hočeš nočeš, plačujemo vsi, ne glede na svetovnonazorsko usmerjenost.

Nekaj pozornosti pa je vendarle vredno nameniti tudi šibkejši strani v tej medijski vojni - (ta čas) provladnim medijem v pretežnem lastništvu kapitala madžarskega porekla ter posameznih politikov in simpatizerjev prve vladne stranke, SDS.

In če je v levičarskih osrednjih medijih praktično nemogoče zaslediti pohvale česarkoli, kar je v zadnjih šestih mesecih naredila desnosredinska vlada, je na drugem koncu medijske palice ravno obratno; najhujši kritiki oblasti so čez noč postali njeni največji propagandisti. Za oblast potencialno problematičnih tem (glede na obljube in stališča iz opozicijskih časov) pa se v njih ne odpira, kaj šele, da bi bile deležne kritične obravnave. 

Poglejmo zato nekaj tematik, glede katerih bi Janševi mediji nedvomno silovito kritizirali vladno politiko, če bi jo namesto Janeza Janše izvajala Marjan Šarec ali Tanja Fajon. Pri tem se ne opredeljujemo do vsebine vladnih politik, temveč zgolj do dvojnih kriterijev njihove obravnave. 


  1. Nezakonite migracije podirajo večletne rekorde




Vir: zajem slike Nova24tv.si


V času Šarčeve vladavine je bila opozicija izjemno kritična do prepustnosti slovenske južne meje za nezakonite migracije. Marjanu Šarcu jih v dobrem letu dni ni uspelo zajeziti.

Takole so lani decembra zapisali na Nova24TV.si:

"Glede na to, da smo v letošnjem letu priča trendu naraščanja števila nezakonitih prehodov meje, še posebej v mesecu avgustu, ko je bilo doseženo najvišje mesečno število po množičnih migracijah leta 2016, je vsakomur z nekaj malo zdrave pameti jasno, da Slovenija nikakor ne nadzoruje migrantske problematike." 

V letošnjih prvih osmih mesecih so, kljub močnemu upadu prihodov v času spomladanskega izbruha pandemije koronavirusa, policisti obravnavali že čez 10 tisoč nezakonitih prehodov meje. Pri tem se je število obravnavanih oseb letos močno povečalo zlasti v poletnih mesecih. Slovenija je tudi pod izrazitim pritiskom Italije, naj vendarle zavaruje zunanjo mejo, saj se migranti kopičijo v tržaškem zaledju.

Ocena policije je: "Trend števila ilegalnih prehodov je z večjo mobilnostjo ilegalnih migrantov začel strmo naraščati. Pričakovati je nadaljevanje trenda velikega števila ilegalnih prehodov, ki je že presegel obseg, dosežen v lanskem letu."

Ali je tudi letos "vsakomur z malo zdrave pameti jasno, da Slovenija nikakor ne nadzoruje migrantske problematike", Nova24TV.si ne poroča. Kot se tudi ne opredeljuje do napovedi vlade o sprejemu vsaj štirih mladoletnih migrantov brez spremstva, ki so bili nastanjeni v nedavno pogorelem begunskem centru na Lampeduzi.

2. Odprta meja s Hrvaško kljub množičnim COVID-19 okužbam v naši južni sosedi


Letošnjega februarja, pa tudi kasneje, so bili takratni opozicijski mediji izjemno kritični do pasivnosti (odhajajočega) predsednika vlade Marjana Šarca v kontekstu zajezitve koronavirusne situacije. Sledili so argumentaciji, ki je bila podana tudi v vladnem poročilu o nabavi zaščitne opreme:

“Kljub temu, da mejimo z Italijo, da Slovenci v času šolskih počitnic množično odhajamo na smučanje v Italijo in da je tako obstajala velika nevarnost širjenja virusa iz Italije, Marjan Šarec kot predsednik vlade ni zagotovil, da bi vlada pravočasno sprejela ustrezne ukrepe za omejitev prenosa in razširitve virusa oziroma bolezni covid-19 (kot je to storila v tistem času že večina sosednjih držav), kar bi vlada bila glede na določila 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) dolžna storiti,” piše v vladnem poročilu o nabavi zaščitne opreme. In še: "Najbolj sporna je odločitev, da se za potencialno okužene povratnike iz žarišča v Italiji ne odredi karantena in da se pravočasno ne zapre oziroma zdravstveno nadzoruje meje z Italijo."

Ali je sporna tudi odločitev Janševe vlade, da za vsako ceno podaljšuje datum sprejema karantenskih ukrepov za potnike iz Hrvaške, da vendarle nekako mine velika večina poletne počitniške sezone, v provladnih medijih ne moremo prebrati. Spomnimo, Slovenija je bila na začetku junija na minimalnem številu dnevnih okužb, ki so čez poletje naraščale z vračanjem slovenskih turistov s počitnikovanja na Jadranu.

Vlada je karanteno za potnike s Hrvaške uvedla za 21. avgust, teden dni po spodnjem tvitu celjskega infektologa Federica V. Potočnika.


3. Proračunski primanjkljaj 4,2 milijarde evrov


Slovenija velja za državo, ki je v prvem valu zelo učinkovito zaustavila širjenje koronaviurisa in tudi prva v Evropi sredi maja razglasila konec epidemije. Hkrati pa je tudi v samem svetovnem vrhu po sredstvih v razmerju do BDP, ki jih je namenila za ublažitev posledic COVID-19.

Javni dolg se je tako s 66,4 % BDP, oziroma 31,6 milijarde evrov v nekaj mesecih povečal na 82,5 % BDP, oziroma 37,4 milijarde evrov, v državnem proračunu pa bo letos zazijala 4,2 milijarde evrov velika luknja.

Ne glede na izredno situacijo in razumljivo logiko, ki stoji za njim, je tako obsežen državni intervencionizem netipičen za desne, oziroma desnosredinske vlade. Slednje je zmotilo nekatere ekonomske liberalce, pa tudi opozicijske Socialne demokrate, ki so očitali, da “Janševa vlada kupuje socialni mir na račun prihodnosti”. O paradoksu, da leva stranka desni vladi očita preveliko trošenje denarja za ljudi, smo pisali v članku: Socialne demokrate skrbi, ker je Janševa politika preveč leva.

Nedvomno bi bili v obratni situaciji tega očitka Šarčevi v desničarskih medijih še kako deležni. Vsaj v delu, kjer je Janševa vlada denar med državljane razdeljevala vse povprek in brez konkretnejših sistematičnih kriterijev. Prebirali bi o "delomrznežih in lenuhih" iz raznih svobodnih umetniških poklicev in levičarskih nevladnih organizacij, katerim je oblast vsakemu posebej podarila 1.700 € iz žepov delovnih ljudi, oziroma iz kreditov, ki jih bodo ti namesto njih morali poplačati.


4. Golobič jo je nastavil, Golobič jo ruši


Kot smo na Domovini že večkrat izpostavili, je politična obravnava Aleksandre Pivec ena najbolj očitnih primerov dvojnih standardov pri delovanju slovenske politike in medijev. A ne samo tistih, ki podpirajo politično levico. Tudi na (sedaj) provladni strani so, ko je Pivčeva postala pomemben člen Janševe vlade, obrnili ploščo.

Še decembra so izjemno kritično poročali o vpletenosti Aleksandre Pivec v afero SRIPT in v naslovnici članka zapisali, da je "uradno izvedla plagiat" in "pobrala denar za delo, ki ga ni napisala".

Nekaj mesecev kasneje pa so se ti mediji prelevili v največje zaščitnike ministrice, zdaj delujoče v Janševi vladi. Če so še decembra namigovali, da naj bi imel pri njenem ustoličenju na vrh DeSUSa prste vmes Gregor Golobič, pa so julija v naslovu objavili, da je Pivčeva "premegala Golobičeve pučiste in ostaja predsednica stranke DeSUS." Medijsko obravnavo Pivčeve so označili za "lov na čarovnice", možnosti hišnih preiskav pri Ptujčanki zaradi prej tako problematične afere SRIPT pa so pripisali početju "globoke države".

 

 

5. Še pomnite? Janša je že pol leta na oblasti, odločba ustavnega sodišča o financiranju javnega programa v zasebnih OŠ pa še vedno ni izpolnjena!


V petek, 21. decembra 2018, dobre tri mesece od prisege prejšnje vlade, so poslanci SDS in SNS v državni zbor vložili predlog ustavne obtožbe zoper njenega predsednika, Marjana Šarca. Očitali so mu nezakonito in neustavno delovanje ter opustitev dolžnega ravnanja zaradi nespoštovanja odločbe ustavnega sodišča o financiranju zasebnih osnovnih šol.

Danes mineva natančno 6 mesecev od prisege 14. Vlade Republike Slovenije, ki jo vodi Janez Janša. Resda se je vmes zgodila epidemija koronavirusa, a minilo je dvakrat toliko časa, kot je bil do predloga ustavne obtožbe na oblasti Šarec, odločba ustavnega sodišča glede zasebnih OŠ pa še sedaj ni spoštovana. Več kot to, rešitve tega vprašanja ni niti na obzorju, kar je razvidno iz nedavnega intervjuja z ministrico za šolstvo, Kustečevo, za Siol.

Koronavirus gor ali dol, če so desnici pravice otrok iz zasebnih šol res tako pomembne, in je Šarčeva neureditev tega vprašanja res "ena največjih sramot, ki si jih je Šarčeva vlada privoščila", kot so zapisali na Novi24TV.si, je več kot na mestu vprašanje, ali bo tudi zaključeno leto 2020 brez ureditve te ustavne kršitve "ena največjih sramot, ki si jih je privoščila Janševa vlada."

KOMENTAR: Rok Čakš
Novinarstvo in propaganda
Tolikim absurdom, kot jih lahko v tem frontalnem spopadu prepozna opazovalec, ki je sposoben stopiti korak ali dva iz splošne politično-medijske histerije, v katero je Slovenija zašla odkar je ponovno na oblasti Janša, že dolgo nismo bili priča. To, kar gledamo na obeh straneh, dejansko ni več novinarstvo, temveč čista medijska propaganda, ki služi podpori ene ali druge politike. Pri tem šibkejši strani, ki jo predstavlja Janšev vzporedni medijski svet, vsaj ne gre zameriti dvojega. Najprej, igrajo z odprtimi kartami - ne skrivajo se za raznimi parolami o "novinarski nepristranskosti in neodvisnosti", temveč odkrito povedo, od kod so, oziroma kam spadajo. In drugič, tega ne počnejo za javni, temveč za zasebni, četudi madžarski denar. Druga stran na obeh točkah pade in to je za slovenski medijski prostor nedvomno bolj problematično od početja Janševih, zaradi katerega jih celo tožarijo v tujini. Čeprav imamo zaradi tega na voljo več kot dovolj materiala za novinarsko obravnavo, tistim redkim medijem, ki v ta spopad nis(m)o neposredno vpleteni, vseeno ni lahko. Jasno je, da je Domovini kot konservativno profiliranem portalu aktualna vlada bližje od prejšnje leve. V tako histeričnem ozračju pa je še težje do nje zavzeti zdravo kritično distanco, saj vrtinec v polarizacijo potegne tudi bralstvo. Obenem medijska premoč politične in ideološke levice konservativen medij avtomatsko potiska v obrambno držo do (prekomerno) napadene desnosredinske oblasti. Kljub vsemu so članki, kot je ta, poskus, da - zagotovo tudi na račun kritike med lastnim bralstvom - ostanemo konsistentni in tudi sami ne podležemo logiki dvojnih standardov, kot jih razgaljamo v tem in seriji drugih objav. To je namreč edini način, da ohranimo verodostojnost tako pohval kot kritik na račun bodisi koalicije, bodisi opozicije. To poslanstvo je v obstoječih okoliščinah morda večje in težje, kot se zdi na prvi pogled. Ker, roko na srce, v polarizaciji političnega spopada, ki smo mu priča, brezpogojna vera v resnico "svojih" in laž "njihovih" za ene in druge ni zgolj imperativ, temveč skorajda zahteva. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike