Socialne demokrate skrbi, ker je politika Janševe vlade preveč leva

Uredništvo
Vir foto: Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
"Janševa vlada kupuje socialni mir na račun prihodnosti," je glavni očitek Socialnih demokratov na ravnanje (pregovorno) desnosredinske vlade v času koronavirusne krize, ki že do julija odraža v 2,2 milijarde veliki proračunski luknji, ki se naj bi do konca leta še skoraj podvojila.

Rebalans proračuna je zato nujen, kot tudi rezi na področjih, kjer izdatki niso tako nujni za gospodarsko okrevanje in socialni status državljanov. 

A kot sta dejala Tanja Fajon in Jernej Pikalo, se gre vlada "kupovanje socialnega miru na račun razvoja, boja proti podnebnim spremembam in varovanja okolja, vlaganja v kompetence ljudi in nova delovna mesta, digitalizacije, kulture in medijev."

Da smo lahko zaradi rebalansa "vsi skupaj upravičeno zaskrbljeni," so sporočili tudi iz LMŠ.

Ko se je v Sloveniji pojavil novi koronavirus in grozil, da se hitro razširi na način, kot se je to s tragičnimi posledicami zgodilo v sosednji Italiji, je slovenska vlada sprejela stroge ukrepe. Za dva meseca je praktično ustavila družbo in posledično gospodarstvo ter s tem učinkovito preprečila črne zdravstvene scenarije.

A v izogib gospodarskemu in socialnemu kolapsu je, podobno kot druge svetovne vlade, v sistem vbrizgala večje količine denarja, ki jih je podeljevala vsem, še največ najbolj prizadetim skupinam. Janševa vlada je bila pri tem še posebej radodarna in se je v nekem trenutku znašla na 7. mestu na svetu po deležu sredstev, namenjenih za blaženje koronavirusne krize glede na BDP. Stroški v te namene so v rebalansu skupaj ocenjeni na 3,1 milijarde evrov.

Resda bo precejšen del teh sredstev pridobila iz evropskih virov. Sloveniji je na voljo skupaj 6,6 milijona evrov nepovratnih sredstev, dobršen del katerih bo v okviru kohezijske politike potrebno še počrpati. Dobre 4 milijarde evrov bodo na voljo še v posojilih, pod mnogo ugodnejšimi pogoji, kot smo se denimo za ohranjanje socialnega miru zadolževali pred desetletjem, ko so vlado vodili Socialni demokrati.

Kam je šel javni denar


Kaj radodarnost oblasti pomeni v (proračunskih) izkazih, lahko razberemo iz Pregleda javnofinančnih gibanj, ki ga je Ministrstvo za finance pripravilo za prvih sedem proračunskih mesecev.

Za 13,2 odstotno rast odhodkov za plače in prispevke, ki so s slabimi 3 milijardami evrov v prvih sedmih mesecih največji strošek javnih blagajn, je sicer zaslužna še Šarčeva vlada s sklenjenim dogovorom s sindikati javnega sektorja. V manjši meri sicer vsota vključuje že plačila za posebne obremenitve v času koronavirusne krize.

Pomemben delež pri četrtinskem porastu odhodkov državnega proračuna so imele subvencije, ki so se, glede na lani, povečale kar trikratno, oziroma za 813 milijona evrov na dobro milijardo evrov. Dobro polovico tega je šlo za plačilo prispevkov za socialno varnost za zaposlene na čakanju in tiste, ki so delali, pa jim je država krila prispevke. 243 milijona evrov pa je šlo za nadomestilo plač za začasno čakanje na delo.

Dobra milijarda evrov je šla za transferje posameznikom in gospodinjstvom, kar je za četrtino, oziroma 215 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. Za desetino so se povečali družinski prejemki in starševska nadomestila, za 62 % (na 371 milijona evrov) pa  transferji za zagotavljanje socialne varnosti.

V zgornje številke so vštete izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka in enkratnega solidarnostnega dodatka študentom. Med s.p.-je, samostojne delavce v kulturi in ostale je bilo razdeljenih 83,2 milijona evrov temeljnega dohodka, študentom pa 17,2 milijona evrov.

Tudi drugi tekoči domači transferji so bili v obdobju prvih sedmih mesecev leta višji za slabo četrtino, oziroma za 479 milijonov evrov. Transferji javnim zavodom so se povečali za petino (večinoma dodatki za nevarnost in posebne obremenitve), v sklade socialnega zavarovanja je državni proračun prav tako prispeval četrtino več kot lani, največ v blagajno Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Znotraj tega je 67 milijona evrov šlo za enkratni solidarnostni dodatek za upokojence.

Za zaščitna sredstva in opremo v okviru reševanja oziroma obvladovanja epidemije je bilo do konca julija namenjenih 67 milijonov evrov.

Pri nakupu in gradnji osnovnih sredstev pa je proračun privarčeval 39 milijonov evrov, oziroma zapravil 11 % manj kot lani. Nižja so tudi vplačila v proračun EU in sicer za 28 milijonov evrov, oziroma dobrih 8 %

A tudi prihodkov v proračun je manj


A proračunsko luknjo niso naredili samo povečani izdatki, temveč tudi nižji prihodki zaradi posledic koronavirusne situacije.

Padec obsega proračunskih prihodkov v prvih sedmih mesecih je 12,3 %, na ravni vseh štirih javnih blagajn pa 4,8 %.

16,4 % so nižji prihodki iz dohodnine, 36 % upad (s 404 na 227) je pri davku od dohodka pravnih oseb (pogovorno davek na dobiček), glavni vir državnega proračuna, davek na dodano vrednost, pa je v prvih sedmih mesecih prinesel 13,4 %, oziroma za skoraj 300 milijonov evrov manj denarja v proračun.

Prihodki iz trošarin so bili nižji za 14,1 %, oziroma 122 milijonov evrov glede na lansko leto. Predvsem na račun nižjih prihodkov od energentov (goriva in ostalo), ki so bili nižji za dobrih 100 milijonov evrov.

BDP pada na račun naslednjega:
Bruto domači proizvod v 2. četrtletju 2020 je za 13,0 odstotka nižji kot v 2. četrtletju 2019, je sporočil Statistični urad. Padec je posledica zmanjšanja večine komponent BDP, v največji meri pa zmanjšanja domačega trošenja, v okviru tega pa zmanjšanja zasebne potrošnje (predvsem za gorivo in storitve). Glede na enako lansko obdobje je za četrtino upadel izvoz, predvsem izvoz storitev.


Skupna zaposlenost je v drugem četrtletju 2020 znašala 1.023.200 oseb, kar je bilo za 2,0 % ali 20.706 oseb manj kot v drugem četrtletju 2019.



Socialni demokrati zaradi trošenja nezadovoljni


A  radodarna socialna politika Janševe vlade do prebivalcev Slovenije je očitno vznejevoljila Socialne demokrate, ki v tem prepoznavajo "kupovanje socialnega miru na račun prihodnosti."

Pod drobnogled so vzeli predlog rebalansa proračuna, ki načrtuje  4,2 milijardni primanjkljaj, kar znaša 9,3 % BDP. Slednje je mogoče kljub v ustavi zapisanemu fiskalnemu pravilu, ki omogoča začasna odstopanja od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ v primeru izrednih okoliščin.

Tanjo Fajon tako skrbi, da država znižuje sredstva za znanost, raziskave in razvoj (35 milijonov evrov), kulturo, dediščino in medije (7,5 milijona evrov), obnovljive vire energije, učinkovita raba energije in trajnostna mobilnost (23 milijona evrov), varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo (46,5), digitalizacijo (11,5) in investicije v železnice (26), slabih 10 milijonov manj za spodbude za zaposlovanje in 7 milijonov manj za kreiranje novih delovnih mest.

Hkrati pa je Socialne demokrate zmotilo tudi 40 milijonov evrov več za ceste, dobršen del česa bo verjetno šlo tudi za načrtovano širitev ljubljanske obvoznice, ki bi zmanjšala kilometrske kolone in čakanje v jutranjih ter popoldanskih prometnih konicah.

Zdravstvo bo dobilo dodaten denar

Za financiranje z epidemijo povezanih materialnih stroškov, ki so nastali izvajalcem, ki opravljajo zdravstveno dejavnost v mreži javne zdravstvene službe, bodo v rebalansu iz državnega proračuna zagotovili do 50 milijonov evrov. 


Glede na vse skupaj je Tanja Fajon prepričana, da "proračunska politika te vlade sledi Orbanovemu receptu: kupovanje socialnega miru na račun razvoja, boja proti podnebnim spremembam in varovanja okolja, vlaganja v kompetence ljudi in nova delovna mesta, digitalizacije, kulture in medijev."

KOMENTAR: Uredništvo
Kdo je torej zdaj tu neoliberalec?!?
Od nastopa Janševe vlade, ali pa pojava koronavirusne krize (kdo bi vedel), v Sloveniji živimo nekakšno čudno politično realnost. Na oblast naj bi namreč prišla desna sredina, ali celo (skrajna?) desnica, kot jo imenujejo levi politiki in osrednji mediji. A politike, ki jih v teh sedmih mesecih izvaja vlada, so izrazito socialne, z drugimi besedami torej "levičarske". Če bi oceno opozicijske stranke, da njej nasprotna koalicija z razdeljevanjem proračunskega denarja "kupuje socialni mir na račun prihodnosti," postavili izven znanega konteksta, praktično nihče ne bi pomislil, da takšen očitek "desni" vladi namenja "leva opozicija". A v Sloveniji je očitno mogoče tudi to. Ni prvič, da medijsko predstavljeni desničar Janša vozi precej levo socialno politiko (ne pozabimo, navsezadnje SDS izvira iz socialne demokracije), pri čemer ne gre le za (razumljive) koronavirusne ukrepe, temveč so nastavki vidni še kje (stanovanjska politika, financiranje dolgotrajne oskrbe ...). Prvič pa smo najbrž doživeli, da socialno naravnano vladno politiko kritizirajo stranke, ki se imajo za leve, oziroma socialdemokratske. Kakorkoli, pri tej zmešnjavi so verjetno najbolj razočarani pristni liberalci, ki si želijo čim manj državnih intervencij oziroma razmetavanja denarja, ki ga ni, vsepovprek ter brez kakšne globlje strukturne analize ali logike. V bran socialni vladi na oblasti je treba dejati, da so razmere takšno politiko enostavno diktirale ter da bomo na resnične, "mirnodobne" politike te vlade morali še nekoliko počakati. Vseeno pa je naravnost komično (čeprav ne nujno povsem iz trte zvito), da Tanja Fajon ta čas izpade kot največja neoliberalka v državi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Odmev tedna: Bitka praznikov
  • 05. 04. 2024
Golob spet obrnil ploščo: rekonstrukcija vlade samo še »izhod v sili«. Dr. Lukšič: Spet se je pokazalo, da je premier hiter pri besedah, počasen pa pri premisleku
  • 08. 11. 2023
Staranje prebivalstva vse večji zalogaj za javne finance: države Evrope priznavajo, da dolgoročne rešitve še nimajo
  • 23. 03. 2024