Zimski dodatek za javne uslužbence in upokojence v obravnavi DZ

Vlada Roberta Goloba je prejšnji teden sprejela zakon o izplačilu zimskega regresa za javne uslužbence in funkcionarje ter zimskega dodatka za upokojence, s katerim želi pred prazniki ublažiti posledice draginje. Zakon je zdaj v obravnavi v državnem zboru (DZ), kjer ga želi vladajoča koalicija potrditi po nujnem postopku, češ da gre za izredne potrebe države.

A po oceni strokovne javnosti ne gre za krizni ukrep, temveč za predvolilno politično odločitev, ki bo državo stala več kot 200 milijonov evrov – brez predhodno zagotovljenega kritja v proračunu.

638,86 evra regresa in 150 evrov dodatka

Po predlogu zakona bo okoli 190.000 javnih uslužbencev in funkcionarjev prejelo zimski regres v višini polovice minimalne plače, torej 638,86 evra bruto, saj minimalna plača trenutno znaša 1.277,72 evra. Izplačila bodo državo stala približno 120 milijonov evrov.

Poleg tega bo vsak upokojenec, ne glede na višino pokojnine, prejel 150 evrov zimskega dodatka, kar bo državni proračun obremenilo še za 87,5 milijona evrov. Skupni strošek obeh ukrepov znaša več kot 207 milijonov evrov. Vlada priznava, da denarja v proračunu ni, zato naj bi sredstva »prerazporedila znotraj obstoječih postavk«, kar pomeni, da bo denar odvzet drugim področjem.

Nujni postopek za »izredne razmere«

Zakon je bil v DZ vložen po nujnem postopku, ki je sicer namenjen vojnam, naravnim katastrofam ali drugim kriznim razmeram. Vlada kot razlog navaja, da mora zakon začeti veljati pred 18. decembrom 2025, sicer izplačila ne bi bilo mogoče izvesti še letos, kar naj bi bilo »ustavno sporno«.

A ustavni pravniki opozarjajo, da je takšna razlaga ustave izjemno vprašljiva. Dr. Andraž Teršek opozarja, da gre za »nevaren precedens in pravno zlorabo instituta nujnega postopka«, saj »v tem primeru ne gre za izredne razmere, temveč za časovno stisko vlade, ki bi jo bilo mogoče rešiti z običajnim zakonodajnim postopkom«.

Zakon je bil v DZ vložen po nujnem postopku, ki je sicer namenjen vojnam, naravnim katastrofam ali drugim kriznim razmeram.

Občine in zavodi: »Denarja za izplačila nimamo«

Posebej burne odzive sproža dejstvo, da občine, zdravstveni zavodi, šole in vrtci v svojih proračunih nimajo predvidenih sredstev za zimski regres. Vlada namreč ni jasno določila, kdo bo kritje zagotovil.

Več županov je potrdilo, da pričakujejo, da bo regres pokrit iz državnega proračuna, saj lokalne skupnosti nimajo rezerve za nova izplačila. Tudi v UKC Ljubljana opozarjajo, da so »zdravstveni zavodi finančno izčrpani in izplačil brez dodatnih sredstev ne bodo zmogli«.

Podobno svarilo prihaja iz domov za starejše, šol in drugih javnih ustanov, kjer stroški dela že zdaj presegajo načrtovane zneske. Ministrstvo za finance sicer zagotavlja, da bo sredstva zagotovilo s prerazporeditvami, a ni jasno, katerim postavkam bo denar odvzet.

Nova pravica v javnem sektorju

Zimski regres po vladnem predlogu ne bo enkratna pomoč, temveč nova delovnopravna pravica zaposlenih v javnem sektorju. Do višine polovice minimalne plače bo oproščen plačila davkov in prispevkov, kar pomeni, da bo večina javnih uslužbencev prejela skoraj celotni bruto znesek.

Vlada trdi, da gre za »spodbudo zadovoljstva in motivacije zaposlenih«, a ekonomisti opozarjajo, da bo ukrep dolgoročno pomenil trajni proračunski izdatek.

Dr. Andrej Umek poudarja: »Zimski regres ne bo ostal enkraten, ker se bo ustvarilo pričakovanje, da gre za stalno pravico. Tako se bodo javni izdatki trajno povečali, brez da bi se temu prilagodila struktura prihodkov.«

Dr. Andrej Umek: »Javni izdatki se bodo trajno povečali, brez da bi se temu prilagodila struktura prihodkov.«

Enak zimski dodatek za vse upokojence

Zakon določa, da bodo vsi upokojenci prejeli enak dodatek v višini 150 evrov, ne glede na višino pokojnine ali premoženjski status. Dodatek bo izplačan do 19. decembra 2025 oziroma skupaj z majsko pokojnino v letu 2026, če bo pravica priznana kasneje.

Po vladni razlagi gre za ukrep, ki »blaži socialne stiske, ki jih prinašajo zimski meseci«, vendar ekonomisti opozarjajo, da gre predvsem za simbolno izenačevanje, ne pa za socialno pravično pomoč.

Dr. Janez Malačič meni, da »bi bilo bolj smiselno razdeliti pomoč po dohodkovnih razredih«, saj »upokojenec s 500 evri pokojnine potrebuje več pomoči kot tisti z 2000 evri«.

Dodatek se ne bo štel v dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do socialnih transferjev, kar pomeni, da ne bo vplival na pravice do drugih oblik pomoči.

Božičnica brez imena

Čeprav gre po vsebini za klasično božično izplačilo, se vlada izogiba temu izrazu. V zakonu uporablja izraz zimski regres, izraz božičnica pa omenja le v kontekstu tujih praks. Opazovalci ocenjujejo, da se vlada izogiba verskim konotacijam, čeprav je časovna umestitev ukrepa – tik pred božičem – povsem jasna.

Za mnoge gre tako za predbožično politično darilo dvema ključnima volilnima skupinama: javnim uslužbencem in upokojencem.

Opazovalci ocenjujejo, da se vlada izogiba verskim konotacijam, čeprav je časovna umestitev ukrepa – tik pred božičem – povsem jasna.

Odzivi sindikatov in opozicije

Sindikati javnega sektorja so ukrep pozdravili, a hkrati napovedali, da bodo zahtevali, da se zimski regres ohrani tudi v prihodnjih letih. »To ne sme biti enkratno izplačilo, ampak del redne plačne politike,« pravijo v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja.

Opozicija pa v ukrepu vidi predvsem predvolilno potezo. Predsednik SDS Janez Janša je na družbenem omrežju X zapisal: »Vlada deli denar, ki ga nima, in pri tem razglaša izredne razmere, kot da bi bili v vojni.«

Opozorila stroke o fiskalnem tveganju

Fiskalni svet in ekonomisti opozarjajo, da Slovenija s takšnimi ukrepi povečuje proračunsko tveganje. Dr. Matej Lahovnik opozarja: »Takšni ukrepi brez pokritja ogrožajo stabilnost javnih financ. Če bo vlada nadaljevala prerazporejanje brez reforme prihodkovne strani, se bo dolg povečal, kar bo zmanjšalo manevrski prostor za prihodnja leta.«

Dodaja, da gre tudi za institucionalni problem, saj »izvršna oblast s takšnim pristopom posega v pristojnosti parlamenta, ki bi moral odločati o vsakem proračunskem povečanju«.

Med solidarnostjo in populizmom

Vlada svoj ukrep predstavlja kot izraz solidarnosti in socialne občutljivosti. A mnogi opozarjajo, da gre za populističen manever tik pred začetkom volilnega leta, s katerim želi vlada utrditi podporo med dvema ključnima skupinama volivcev.

Socialna toplina, ki jo vlada širi pred prazniki, bo marsikomu ogrela denarnico – toda proračun bo po novem letu občutil mraz.

Zimski regres in dodatek prinašata ljudem nekaj olajšanja, a državi nove izdatke in proračunska tveganja. Denarja za izplačila ni, občine in javni zavodi ga nimajo, fiskalne rezerve pa so skoraj izčrpane.

Vlada skuša sredi zime dokazati socialno občutljivost, toda ekonomska resničnost ostaja hladna. Kot opozarjajo strokovnjaki: toplina, razdeljena brez pokritja, se vedno spremeni v dolg – in dolg plačamo vsi.

Denarja za izplačila ni, občine in javni zavodi ga nimajo, fiskalne rezerve pa so skoraj izčrpane.