Denar za čebelarstvo v Zambiji, za šole in bolnišnice doma pa ga je zmanjkovalo: koalicija zahteva finančno revizijo Golobovega mandata

Mandat vlade Roberta Goloba so zaznamovali odsotnost fiskalne discipline, neracionalna poraba javnih sredstev in številni primeri negospodarnega ravnanja z denarjem davkoplačevalcev, opozarjajo poslanske skupine koalicije in stranke Resni.ca. V državni zbor so zato vložile zahtevo za sklic nujne seje odbora za finance.

Od prenosnikov do Litijske

Namesto premišljenega upravljanja javnih financ smo bili štiri leta priča nasedlim projektom, preplačanim investicijam, povečevanju birokracije in vedno novim primerom negospodarnega ravnanja. Še vedno denimo ni zadovoljivih odgovorov glede nakupa več kot 13.000 prenosnih računalnikov, ki so mesece samevali v skladišču in izgubljali vrednost. Podobno velja za propadajočo sodno stavbo na Litijski in številne podražitve infrastrukturnih projektov.

Številni nujni projekti so pod Golobovo vlado ostali neizvedeni tudi v občinah. Zastala je gradnja vodovodov, kanalizacijskih sistemov, cest, zdravstvene infrastrukture, domov za starejše, šol in vrtcev. Kljub neštetim novim dajatvam bivša vlada ni zagotovila ustrezno dostopnih javnih storitev, izvedla ključnih sistemskih reform ali uresničila pomembnejših razvojnih projektov. Medtem ko je bila javnost priča, kako je ministrica slavnostno odprla dvigalo v eni od slovenskih bolnišnic, so številni pomembni projekti ostali na papirju.

Razmetavanje denarja

Na drugi strani pa je Golobova vlada milijone davkoplačevalskega denarja namenila za projekte v tujini, med drugim tudi za prijatelje ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Za vodovod v Veliki Kladuši v BiH je namenila 1,81 milijona evrov. Slovenija je financirala tudi usposabljanje na področju trajnostnega čebelarstva v Zambiji, čiščenje odpadnih voda v Dorjanskem jezeru v Severni Makedoniji, upravljanje rečnih bazenov v Keniji in krepitev žensk ob podnebnih izzivi v Ugandi, prav tako je izdatno pomagala Palestincem.

Bivša vlada je nerazumno upravljala tudi sredstva za projekte, povezane z migracijami. Financirala je posledice nezakonitih migracij, medtem ko je domačim občinam, bolnišnicam, domovom za starejše in šolam govorila, da sredstev ni. »Takšna politika pomeni napačno razvrščanje proračunskih prioritet,« so prepričani v koaliciji in Resni.ci.

Šele 20. po črpanju evropskih sredstev

Razsipništvo se je v zadnjih izdihljajih Golobove vlade še okrepilo. Še zdaleč namreč ni opravljala le tekočih poslov, ampak z negospodarnim ravnanjem dvigovala rast odhodkov, opozarjajo predlagatelji nujne seje. Rast odhodkov v zadnjem letu mandata se še nikoli doslej ni povečala tako drastično kot tokrat.

Na drugi strani je kljub nasprotnim trditvam bivšega finančnega ministra Klemna Boštjančiča Slovenija izrazito neuspešna pri črpanju evropskega denarja. Po podatkih Evropske komisije se Slovenija pri pridobivanju sredstev kohezijske politike za programsko obdobje 2021-2027 uvršča šele na 20. mesto.

Težave so tudi pri izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost. Čeprav je Slovenija doslej prejela že skoraj 87 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev, se je nova vlada morala seznaniti z zaskrbljujočim stanjem pri zaključevanju projektov. Najpozneje do 30. septembra mora namreč Slovenija predložiti Evropski komisiji sedmi in zadnjih zahtevek za izplačilo sredstev v vrednosti skoraj 272 milijonov evrov. Za prejem celotnega zneska pa bo morala do 31. avgusta izpolniti vseh 60 preostalih mejnikov in ciljev ter Evropski komisiji predložiti dokazila. Doslej so ministrstva predložila le pet od 60 predpisanih mejnikov in ciljev.

Zaposlovali na ukinjenem ministrstvu

Kot poudarjajo v koaliciji in Resni.ci, gre za projekte, katerih pravočasna izvedba neposredno vpliva na energetsko varnost države, zaščito pred naravnimi nesrečami, razvoj zdravstvene infrastrukturo, mobilnost in kakovost življenja prebivalcev nasploh. Med drugim so to gradnja infekcijske klinike, vzpostavitev novih kapacitet institucionalnega varstva in povečanje števila polnilnih postaj za vozila z ničelnimi emisijami.

Za neodgovorno ocenjujejo tudi zadnje poteze bivše vlade, ki je na zadnjih sejah razreševala državne sekretarje, nekaterim pa tik pred odhodom omogočila napredovanja. Hkrati je okrepila zaposlovanje kadrov, pri čemer so bila delovna mesta razpisana celo na ministrstvih, ki jih je čakala ukinitev oziroma reorganizacija. Na bivšem ministrstvu za solidarno prihodnost so denimo objavili razpis za zaposlitev strokovnega sodelavca v sektorju za dostopnost stanovanj, rok za prijavo pa je bil izjemno kratek.

Predlagatelji nujne seje odbora za finance zato v sprejem predlagajo več sklepov. Med drugim bi vladi priporočili, naj opravi revizijo porabe javnega denarja v času opravljanja tekočih poslov ter preuči možnosti zmanjšanja porabe javnih sredstev z namenom izpolnjevanja maastrichtskih kriterijev.